Katere so prednosti Slovenije?
Kaj lahko ponudimo tujim vlagateljem in podjetjem? Kaj iščejo slovenska podjetja v tujini? Kateri trgi so lahko najbolj zanimivi za Slovence? Za koga je zanimiva Slovenija?
Na današnjem AmCham Poslovnem zajtrku, ki ga tradicionalno pripravlja Ameriška gospodarska zbornica – AmCham Slovenija, so gostje govorniki predstavili prednosti Slovenije in izpostavili, da se moramo nujno odpreti tujim investicijam in se ne smemo bati tujih investitorjev ter jih ne smemo dojemati kot konkurenco, temveč kot priložnost za nova delovna mesta in širjenje ekonomije in dobrih praks.
Matej Potokar, predsednik Ameriške gospodarske zbornice – AmCham Slovenija in generalni direktor Microsoftove enote za storitve v Srednji in Vzhodni Evropi, je v svojem pozdravnem govoru izpostavil prednosti Slovenije in veliko kvalitet, ki jih Slovenija ima – kot je izjemna strateška geografska lega, visoka kvaliteta življenja, dobro izobražen kader. Poudaril je pomembnost sprememb na področju davkov, trga dela, javnih naročil, javno-zasebnega partnerstva in te spremembe označil kot možen velik korak naprej. Bistveno vprašanje za Mateja Potokarja je kaj lahko ponudi Slovenija danes, še pomembneje pa bo, kaj bo lahko ponudila Slovenija leta 2020.
Agata Jakončič, regijska direktorica za Balkan, Merck Sharp & Dohme, je poudarila prednosti Slovenije, kot je dobra infrastruktura, velikost, kjer je majhnost lahko prednost, hitra dostopnost, dobro razumevanje drugih kulturnih okolij in možna fleksibilnost pri odločanju. Opozorila pa je, da bi morali bolj izkoristiti že obstoječe povezave z državami na Balkanu.
mag. Primož Bešter, izvršni direktor za prodajo in marketing koncerna Kolektor, je pokazal pogled s perspektive investitorja in podal izkušnje slovenske multinacionalke Kolektor Group ter predstavil njihove izkušnje. Ko se odločajo za investicije v tujino, najprej izdelajo strategijo v kateri regiji želijo investirati in poiščejo tudi mehke kazalnike, ki jim nato pomagajo tudi pri končni odločitvi. Za Slovenijo pa je poudaril, da je nujno, da smo bolj odprti in premaknemo meje tudi v naših glavah.
dr.Ervin Pfeifer, svetovalec za ekonomiko poslovanja, ukrepe racionalizacije, prenovo poslovnih procesov in reorganizacijo, je podal svojo ugotovitev, da imamo v Sloveniji veliko strokovnjakov, vendar nimamo R&D centrov v katerih bi se lahko udejstvovali. Predvsem pa ljudje niso dovolj izobraženi in osveščeni, da so spremembe del posla in so nujne za napredek, zato se jih bojijo in jih ne znajo dobro managerirati. Slovenija ima še vedno veliko priložnosti kot center in izhodiščna točka za Balkan. Po njegovi oceni znamo razviti poslovne modele, ki jih lahko implementiramo tudi drugod. Omenil je tudi nekaj slovenskih podjetij, ki so že zelo aktivna v tej regiji kot na primer Telekom, Petrol, NLB, Slovenske Železnice, Luka Koper.
Iztok Klančnik, MBA, direktor, Hewlett-Packard Slovenija, je poudaril, da bi se morali truditi ostati vodilna država v regiji, tudi ko govorimo o informacijski tehnologiji. Poudaril je tudi, da se tudi ostale države v okolici hitro razvijajo in se zdi, da smo v Sloveniji zaspali. Opozoril je, da velika multinacionalna podjetja pri svojih odločitvi kam bodo investirali, najprej pogledajo velikost države in trga, zato bi morala imeti Slovenija še bolj izdelano strategijo kako pritegniti tuje investitorje. Kot možno rešitev je ponudil idejo o ustanavljanju manjših kompetenčnih centrov, ki bi zaposlovala 100 – 200 ljudi in bi se nato takšni centri razvijali iz te perspektive. »Odprimo se svetu! Ne smemo se bati nikogar. Smo tako majhni, vendar lahko in moramo pritegniti tujce, da živijo, delajo in ustvarjajo posel z nami. Razbiti moramo meje v naših glavah!« je bil neposreden Klančnik.
Thierry Villard, direktor CSEE, Goodyear Dunlop Sava Tires, je poudaril velik pomen visoko kvalitetne delovne sile v Sloveniji in izrazil svoje mnenje, da je debata o predragi delovni sili v Sloveniji napačna, saj bi v primeru, če bi se vsa podjetja odločala za investicije le na podlagi najnižjih stroškov delovne sile, bi se vse proizvodnje preselile npr. v Afriko. Po njegovem mnenju pa je velika težava, da Slovenci ne želijo v tujino, zato je težko dobiti slovenski kader, ki lahko prevzema vodilne položaje, prav tako pa zaradi birokratskih ovir in visoko obdavčenih osebnih dohodkov tuji menedžerji zelo težko pridejo v Slovenijo. Poudaril je nujnost, da Slovenija postane država s katero je enostavno skleniti posel. Povedal je, da je optimističen, da gredo stvari v Sloveniji v pravo smer, vendar je za vse potreben čas.
Pogovor je moderiral Jaka Repanšek, eden vodilnih pravnih strokovnjakov za medije, internet in nove tehnologije, ki je že uvodoma poudaril, da Slovenija nujno potrebuje strategijo razvoja in fokus.