Psihogram slovenske duše in kako ga preseči: »Biti odprti – ne samo v glavi, temveč v vsaki celici!«

2. srečanje gospodarstvenikov Podravske regije, Ptuj, 24. januarj 2014

Ameriška gospodarska zbornica – AmCham Slovenija je v petek, 24.1. 2014 na Ptuju drugič pripravila srečanje z gospodarstveniki Podravske regije. Na njem so med drugim govorili tudi o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva ter o tem, da je njegova moč predvsem v povezovanju.

Tematika okrogle mize je bila:

Internacionalizacija slovenskega gospodarstva – ali je moč v povezovanju?

Je ključ za uspešen prodor na ameriški trg povezovanje slovenskih podjetij, kot kaže praksa v Avstriji?

Kako prodreti na konkurenčne trge z inovativnimi izdelki in projekti?

Na kakšen način se vključiti v dobaviteljske verige multinacionalk?

Na ta vprašanja so na okrogli mizi skušali odgovoriti ugledni gostje:

David Burger, namestnik veleposlanika ZDA v Sloveniji

Nj.Eksc. dr. Clemens Koja, veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji

dr. Marko Likon, generalni direktor, Insol in prejemnik nagrade Energy Globe National Award

Mag. Kerstin Draxler, ACStyria Autocluster GmbH, AutoMotive cluster Avstrijske Štajerske

Majhnost Slovenije je lahko velika prednost

Izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice – AmCham Slovenija mag. Ajša Vodnik je povedala, da bodo slovenska podjetja le ob skupnem nastopu na tujih trgih lahko resnično uspela. »Slovenija je res majhna država, a je to hkrati lahko zanjo tudi velika prednost, saj je tako povezovanje lažje. V sodelovanju z agencijo Spirit in ameriško ambasado smo zato nedavno pripravili ameriško-slovenski “Business Bridge”, kjer so se ameriški gostje lahko prepričali o tem, kako veliko znanja je v Sloveniji.« je povedala Vodnikova.

Izpostavila je nujnost sodelovanja med podjetji, ki lahko potem vsem deležnikom prinese velike koristi na mednarodnem prizorišču: »Le če bodo Slovenska podjetja poskušala skupaj stopiti na tuji trg, bodo resnično lahko uspela. Slovenija je izjemno majhna, kar je lahko velika prednost, zato ker smo lahko bolj povezani in odzivni. Gospod Žargi kot podjetnik je po mojem mnenju eden od vzornikov, ki povezuje podjetja za skupen prodor na ameriški ali pa na katerikoli drug tuj trg.

“Ameriški trg je zelo zahteven trg, res pa je, da je tudi referenčen. Če ti uspe v ZDA, imaš pozneje reference po vsem svetu. Zavedati pa se je treba, da ZDA niso ena velikanska država, pač pa so razdrobljene na zveznih držav in vstop v vsako od njih ima svoje zakonitosti. Zato je izjemno pomembno dovolj dobro predhodno informiranje podjetij, preden vstopijo na ta trg. To pa je ob povezovanju in skupnem iskanju strategij precej lažje. Torej naredite domačo nalogo, predno vstopate na ameriški trg,” je dejala Vodnikova.

Opazila je tudi pomembno dejstvo o specifiki Podravske regije: »V Sloveniji na splošno velja prepričanje, da je država odgovorna za gospodarstvo, v tej regiji pa delate vse sami. Ne čakate nikogar in vstopate na tuje trge. To bi moralo veljati za podjetništvo na sploh.«

Od kreativnih in inovativnih zamisli se da dobro živeti

Ptujski župan Štefan Čelan je prepričan, da ni učinkovitega gospodarstva brez povezovanja tudi z negospodarskimi inštitucijami. Nenazadnje namerava Evropska unija več kot šest milijard evrov vložiti v nova javno-zasebna partnerstva v devetih gospodarskih panogah, kar je po mnenju Čelana prava pot: »Evropska unija je podala pomembno iniciativo za pospeševanje gospodarstva in podala pomembne tri dokumente:

Kohezijsko politiko za obdobje 2014 do 2020 za pospeševanje in dvig podjetniške kulture (kreativnost, podjetniške ideje, inovativnost) – za kar bodo namenili 1 milijardo evrov.

Ukrep: v javno-zasebna partnerstva v devetih gospodarskih panogah namenjajo 6,2 milijard evrov.

EU poziva celotni svet, da leto 2015 razglasimo za leto razvoja. Pomembno je, da bogatejše države za revni svet ne namenjajo le subvencij, temveč se v 2015 vzpostavlja razvojno sodelovanje in povezovanje.

” Ključni nosilci razvoja v tujini se zavedajo, da ne morejo več nalagati odgovornosti za razvoj le na peščico ljudi. Prepustiti zgolj gospodarstvenikom prosti trg in jih ob tem ne biti sposoben spremljati ter jim pomagati, je nekaj, kar ne daje želenih rezultatov. To se danes vidi na vseh gospodarskih kazalcih. Zato moramo graditi pristne vezi med javnim in zasebnim sektorjem, da bi zagotovili kvaliteto življenja za vse ljudi na svetu,” je dejal ptujski župan, ki ga veselijo takšni dogodki, namenjeni tudi krepitvi prepotrebne gospodarske diplomacije.

»Od kreativnih zamisli se da lepo živeti, rutina pa ubija – zato jo pospravimo stran od nas,« je zaključil ptujski župan.

Najbolje kar lahko naredi država je, da se ne vpleta toliko v gospodarstvo

V ZDA davčne strukture nizke in konkurenčne za posel, vendar nič ni zastonj!

Namestnik veleposlanika ZDA David Burger je kot odgovor na vprašanje, kaj naj naredi podjetje za vstop na ameriški trg, citiral globalno uspešnega slovenskega podjetnika Sandija Češka: »V ZDA ni pomembno kdo si, od kod si ali koga poznaš, temveč le to, kakšno idejo imaš. Ne potrebuješ prijateljskih in političnih zvez, le dobro idejo in pravo rešitev za njihove potrebe.«

Na ameriški trg je po njegovih besedah zaradi številnih možnosti in njegove velikosti lahko prodreti, pri tem pa ni pomembno ali gre za malo ali veliko podjetje, vendar je poudaril: » ZDA v tem času zaradi številnih povezav in nižjih stroškov prevoza, niso več tako zelo daleč od vas. Poleg tega v Sloveniji jezik ni omejitev in Slovenci imate tudi številne druge veščine na zelo visokem nivoju. Predno pa vstopite na trg čez lužo, naredite domačo nalogo – raziščite vse trge v ZDA, saj so pravila, zakonodaja, regulacije in davki zelo različni tudi lokalno, ne samo po zveznih državah.«

Nekoliko težje pa je po njegovem ameriškim vlagateljem prodreti v Slovenijo, ker so v primerjavi med državama v ZDA že zdavnaj opravili z birokratskimi ovirami in vmešavanjem politike v gospodarstvo:

»Nivo vladnega vmešavanja v gospodarstvo morate nujno zmanjšati. Boljši kot sedaj je bil stari jugoslovanski model. Zmanjšati morate tudi birokratske ovire. Lista 15 podjetij za privatizacijo je odličen začetek – vendar le začetek.«

O Slovencih je Burger povedal: »Slovenci imate velik strah pred neuspehom, kar je ogromna razlika med nami. V ZDA nimamo nobenega strahu pred neuspehom, padci in napakami – narediš napako, jo analiziraš, se pobereš in greš naprej.«

O davčnih razlikah in regulativah je Burger povedal: »Korporativni davki so v ZDA resnično veliko nižji – vendar nič ni zastonj. Posamezniki so veliko bolj prepuščeni lastni odgovornosti, kar se najbolj opazi pri zdravstvu, ki ga imajo državljani oz. posamezniki na svojih ramenih in ga sami plačujejo. Od tod velike razlike med ljudmi. Nič ni zastonj – tudi nizki davki ne! Res pa je, da so v ZDA davčne strukture zelo nizke, kar pa pomeni, da so zelo konkurenčne za posel.«

Burgerjev nasvet za prodor na ameriški trg: »Ne morejo biti slabi časi razlog, da iščete prodor čez lužo. To počnite tudi in predvsem v dobrih časih.«

Država mora liberalizirati gospodarski prostor in stimulirati podjetja k lastni odgovornosti

Slovenija in Avstrija skupaj lahko sodelujeta tudi pri nastopih na ameriškem trgu

Avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Clemens Koja je dejal, da imata Slovenija in Avstrija močne gospodarske vezi in da za slovenska podjetja ni limitov za vstop v Avstrijo: »Slovenci imate dobre produkte in ideje, dobre koncepte, zato preprosto uspete pri nas. Številke, ki dokazujejo o našem sodelovanju in povezanosti naših gospodarstev so osupljive, saj je Slovenija največji uvoznik avstrijskih produktov.«

Tako je za naše severne sosede slovenski trg zelo pomemben, saj nanj izvozijo veliko več kot v vse države BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika) skupaj. Prav tako je Koja pojasnil, da v Sloveniji ta hip deluje že 700 avstrijskih podjetij, postregel pa je s svežo informacijo pretekle promocije in predstavitve Slovenije in gospodarskih kazalcev na Dunaju, kjer je velik interes pokazalo dodatnih 200 avstrijskih podjetij. »Lista avstrijskih podjetij v Sloveniji se povečuje, a še je moč rasti,« je prepričan Koja.

Slovenija in Avstrija skupaj lahko sodelujeta tudi pri nastopih na ameriškem trgu, jasno pa je, da ima vsaka država svoje izvozne interese. Povezovanje podjetij je po njegovem mnenju za nastop na velikih trgih nujno predvsem za tiste, ki se šele dokazujejo, medtem ko globalno uveljavljene blagovne znamke, kakršna je recimo Red Bull v Avstriji ali Gorenje v Sloveniji, lahko nastopijo tudi same. Za druge je po njegovem mnenju pomembno povezovanje v grozde.

Koja z optimizmom zre na razvoj Slovenije: »Kreativnost slovenskih podjetij je neizmerna. Vidimo, da je prostor za optimizem, da vam bo uspelo. S privatizacijo ste na pravi poti.«

Sodelovanje je motor, ki nas potegne naprej

Velikost podjetja za vstop na tuje trge ni pomembna, pomemben je samo interes

Kako internacionalizirati slovensko gospodarstvo je bilo ključno vprašanje petkovega srečanja podjetnikov iz Podravske regije. Marjan Žargi, ptujski podjetnik, MZK Elektro, je kot ključno izpostavil povezovanje različnih gospodarskih subjektov: »Samo takšno sodelovanje, ki smo ga praktično začeli vršiti zdaj, da podjetniki, ki imamo ideje in dajemo ideje, je ključ do uspeha. Podjetniki se moramo začeti povezovati. Sodelovanje je nekakšen motor, da nas malo potegne naprej. Mi ne moremo čakati. Takšni dogodki, ko pripeljemo med nas tuje veleposlanike in glavne direktorje korporacij, kjer delijo z nami svoje izkušnje, je za nas zelo dragocena popotnica za preboj na mednarodni trg. Glejte, velikost podjetja za nastop nasploh v tujini ni pomembna, pomemben je samo interes. Če ima podjetje interes, podjetnik interes, potem nastane podjetniška zgodba. Dokaz za to pa so nekatera podjetja iz regije, ki poslujejo po vsem svetu.«

Sicer pa je na današnjem dogodku s strani Ameriške gospodarske zbornice ptujski podjetnik Marjan Žargi, ki upravlja z družbo MZK Elektro, prejel nagrado AmChampion za uspešno nekaj letno sodelovanje. Žargi ima veliko izkušenj z mednarodnim poslovanjem tako v Evropi kot v ZDA in je le-te pripravljen deliti tudi z drugimi podjetniki.

Za prodor na Ameriški trg moraš imeti odprti um in nove ideje

Za uspeh podjetja je ključno tudi, da podjetniki svojih idej ne skrivajo ljubosumno le zase, smo lahko slišali s strani dr. Marka Likona direktorja podjetja Insol: »Največja napaka, ki jo delamo v Sloveniji je to, da smo zelo ljubosumni na svoje delo oziroma znanje. Po drugi pa se nas je strah ali sram pokazati, ozirom izpostaviti. Jaz pravim, da v tujini – še tako na prvi pogled – neumna ideja zna najti kupce.«

»Že nekaj časa smo prisotni na slovenskem trgu. Smo majhno podjetje, vendar vemo, da je v Sloveniji tržna niša za aplikativni razvoj. Kljub vsemu smo prišli do točke, ko smo ugotovili, da je slovenski trg za nas premajhen, zato smo se z idejami obrnili na Evropo. Žalostno se mi zdi le, da preko slovenskih podjetij nismo mogli zraven, preko Bruslja pa takoj. Ker smo se iz svoje pretekle napake, da smo znanje preveč držali zase, nekaj naučili, smo se odločili, da se skupaj povežemo tri podjetja. V trenutku smo se prvič pomaknili naprej. Tako se povezujemo s konzorciji. Odločili smo, da prodajamo le svoje znanje / Know- How.

Da pa bi prodrli na ameriški trg, smo vedeli, da moramo imeti odprti um in nove ideje, ker je evropski trg konvencionalen. Ko smo stopili v stik z ameriškimi partnerji, so se zadeve odprle. V ZDA kar takoj in po pravici povem, kaj imamo in kaj znamo. V ZDA ne skrivaš znanja – prav nasprotno – objaviš ga javno v ustrezni strokovni reviji. Zato smo po odkritju delovanja topolovih vlaken takoj vse objavili v strokovnih revijah in takoj so prišla povabila s strani mednarodnega kongresa, da se prijavimo na mednarodna tekmovanja, kjer so bili prisotni predstavniki multinacionalk, ki se ukvarjajo s temi vlakni – in smo s strani akademskega sveta dobili evropsko nagrado za najboljšo prakso. Takoj smo prodali znanje, vendar nismo imeli kapacitet za vsa naročila. Tako so nam preko Ameriške gospodarske zbornice nasproti priskočili ameriški partnerji iz mesta Acron in zdaj dosegamo tudi kapacitete.«

Prenos znanja znotraj združenja je velik

Mag. Kerstin Draxler, ACStyria Autocluster GmbH, AutoMotive cluster, je razkrila prednosti takšnega združenja: »Smo zelo inovativni. Prenos znanja znotraj združenja je enormen. Člani – kar 1.080 jih je – skupaj delajo, prenos informacij in prenos tehnologij nista problem. Skušamo vključevati tudi podjetja iz drugih industrij, ki ni izključno avtomobilska in uporabljati njihovo znanje ter izkušnje v svoji industriji. Podjetja znotraj združenja so na trgu seveda v nekem smislu konkurenti, vendar na koncu ugotovijo, da z združitvijo svojega znanja pridobijo več vsi.«