Na dogodku se je predstavilo pet izzivov, potem pa je komisija, ki so jo sestavljali Nevenka Črešnar Pergar, članica Sveta guvernerjev AmCham Slovenija in direktorica NP Consulting, generalna direktorica Direktorata za lokalno samoupravo, nevladne organizacije in politični sistem, mag. Saša Jazbec, ter lanskoletni izzivalci, Simona Ratej iz Pisarne za prenos znanja Univerze v Ljubljani, dr. Mirica Karlovits s Kemijskega inštituta ter dr. Primož Strojan z Onkološkega inštituta Ljubljana, skupaj z občinstvom na dogodku izbrala tri izzive, katerih rešitve pričakujemo naslednje leto.
Tako Nevenka Črešnar Pergar kot mag. Saša Jazbec sta poudarili, da so vsi izzivi zanimivi, raznoliki in relevantni, saj naslavljajo prava področja. »Pomembno je ponovno zgraditi zaupanje in družbo prihodnosti in to s tem izjemnim projektom tudi počnemo. Izboljšujemo družbo in miselnost ter presegamo razlike, ki nas delijo,« je povedala Črešnar Pergarjeva.
Na dogodku so svoje dobro delo v preteklem letu predstavili tudi izzivalci 7. kroga Partnerstva za spremembe. Pisarna za prenos znanja Univerze v Ljubljani, Kemijski inštitut in Onkološki inštitut Ljubljana so dokazali, da se da z dovolj volje, vztrajnosti in pripravljenosti na sodelovanje doseči pomembne male zmage na poti do končnega uspeha. Vsi trije bodo svoje delo na zastavljenih projektih še nadaljevali, tako da bomo o njih zagotovo še veliko slišali.
Izzivi 8. kroga Partnerstva za spremembe
Vrtec Ledina: Cona: Vrtec Ledina
Vrtec, v katerega je vključenih 420 otrok, stoji v mestnem središču med Čufarjevo ulico in Resljevo cesto z dostopom, ki se nahaja v ozkem podhodu in ima dva glavna vhoda. Ker pred vrtcem ni nobene ograje, podhod uporabljajo tudi drugi udeleženci. Mimo obeh glavnih vhodov se vozijo tudi kolesarji in vozniki koles z motorjem, električnimi skiroji kar, za zagotavljanje varnosti predšolskih otrok, staršev in zaposlenih, predstavlja velik problem. Vrtec vrsto let sodeluje v ekoloških projektih in si prizadeva za trajnostni razvoj mesta Ljubljane, boljšo prepoznavnost ter povečevanje vloge predšolske vzgoje v slovenskem prostoru. Njihov cilj je otrokom omogočiti, da se učijo in razvijajo preko gibalnih izkušenj, spodbujajo razvijanja ekološke ozaveščenosti ter trajnostno naravnano mobilnost.
Zato se jim zdi pomembno, da pešci in kolesarji sobivajo v urbanem okolju in predlagajo postavitev znaka »bližina vrtca« in »prepovedana vožnja s kolesom«, namestitev talnih oznak (otroške stopinje) v podhodu, vidnejšo označitev kolesarske poti po Čufarjevi ulici in namestitev talnih oznak, ter označitev s talnimi označbami po Čufarjevi ulici, ob ograji Elektro Ljubljana. Tega si želijo vsi zaposleni v vrtcu in tudi starši, ki se problema vse bolj zavedajo.
AmCham komisija Pripravljeni na prihodnost: Brez IKT strokovnjakov ni zelene in digitalne družbe
Slovenija je po sprejetju načrta za okrevanje in odpornost, ki pomeni edinstveno priložnost za digitalno preobrazbo, na poti, da postavljenih ciljev ne bo dosegla; tokrat ni razlog denar, ampak kadri. Manjka nekaj tisoč IKT strokovnjakov za nove vsebine, kot so obsežni podatki in umetna inteligenca. Težav pa nimajo samo panoga IKT, ampak vsa podjetja in organizacije. Težave so tudi v zdravstvu, javni upravi, kritični infrastrukturi. Evropska unija bo do konca leta 2030 potrebovala 20 milijonov strokovnjakov za IKT, kar je dvakrat več kot zdaj. V Sloveniji bomo do leta 2030 potrebovali sto tisoč usposobljenih strokovnjakov.
Skrbi jih, da ne bomo mogli uresničiti potenciala države in da ne bomo mogli slediti niti osnovnemu razvoju. Rešitve problema si želi celotna družba, še posebej pa gospodarstvo, vsa mala in velika podjetja, tako IKT kot tista, ki ponujajo IKT storitve, inovativna podjetja, podjetja, ki se ukvarjajo s kripto valutami in gamingom, obrtniki, kmetje, turizem. Če bi uspeli povečati število IKT strokovnjakov in bi s tem pridobili nove priložnosti za razvoj gospodarstva, države in družbe, bi nam bil omogočen prehod v zeleno in digitalno družbo.
Občina Kočevje: Kako mladim približati lokalna podjetja
V lokalnih okoljih obstaja prepad med podjetji in mladimi. Podjetja se niso prilagodila na mobilnost mladih in spremembe pri izbiri mladih. Mladi pa ne poznajo lokalnih podjetij, nimajo odnosa do podjetij in se tako niti ne zavedajo možnosti v lokalnem okolju. Ker ne vidijo možnosti, ki bi jih navduševale, iščejo svojo prihodnost zunaj lokalnega okolja. V malih mestih je ta problem še toliko večji, saj ima za posledico odseljevanje mladih izobraženih ljudi ter s tem zmanjševanje poseljenosti periferije izven večjih regionalnih središč. Podjetja se ukvarjajo s pomanjkanjem ustreznega kadra, saj v večini niso in še vedno ne navdušujejo mladih za poklice, povezane z dejavnostjo podjetij. Mladi imajo podjetja za neke abstraktne pojme, ki spadajo v svet odraslih, kamor ne morejo niti ne pašejo. Lokalna skupnost mora nasloviti ta problem zaradi posledičnega odseljevanja mladih.
To je frustracija, ki jo podjetja prelagajo na mlade, njihove starše in izobraževalne ustanove. Šole, ki želijo biti “neodvisne”, pa menijo, da bi morala biti podjetja bolj proaktivna in čakajo na njihov prvi korak. Lokalna skupnost v večji meri zgolj prepušča to komunikacijo podjetjem in šolam, ki pa več kot očitno nimajo niti znanj niti fokusa, da bi to aktivno naslovili. Da bi uspešno rešili izziv, bodo morala podjetja aktivno komunicirati z mladimi, jih navduševati z izkustvenim učenjem, mladi pa bodo poznali in imeli pozitivno mnenje o vsaj desetih lokalnih podjetjih, za katere se bodo “grebli” za počitniško delo, štipendije, prakso ipd.