Sonja, kaj vam predstavlja branje?

Branje mi predstavlja raziskovanje novih svetov in hkrati tudi zabavo, učenje, veliko stvari.

Katera je vaša najljubša knjiga? Kaj ste od nje odnesli?

To je pa najtežje vprašanje. Na prvo žogo bi celo rekla, da Alkimist. Težko je odgovoriti na to vprašanje, razbor bi razširila na 10 knjig za različna področja, kjer so mi pomagale narediti premik. Alkimista sem brala veliko let nazaj, premik je bil v tem, kako ključna je pot, po kateri potuješ, ne cilj. Potem je tu Duhovni kapital (Danah Zohar), spret ena prebojna knjiga v razumevanju kako je potrebno za celostno uspešnost graditi in razvijati tudi duhovno inteligenco. Tudi kakšna leposlovna knjiga bi se našla med knjigami, ki so močno vplivale name, npr. 40 pravil ljubezni turške pisateljice Elif Shafak in tudi njene druge knjige – izjemno zanimivo branje, ki hkrati daje nove uvide. Od njenih zadnjih knjig sem odnesla, da se nikoli ni prepozno vprašati ali je to res moje življenje ali je tam zunaj nekaj drugega, kar me bistveno bolj vleče. Predvsem pa kakšna je res moč ljubezni. Iz te knjige se spomnim stavka, da je v nas vsebovano celotno vesolje, čudovita popotnica. Zanimivo je isto knjigo večkrat prebrati – v različnih obdobjih. Knjiga je ista, ampak ti si drugačen, druge stvari vidiš, drugače jih dojemaš, okoliščine, dojemanje se spremeni.

Ali si delate zapiske in kako?

Ja, imam čisto svoj sistem, kako berem knjigo. Do knjig imam poseben odnos, v knjige ne morem pisati, raje uporabljam listke za označevanje zanimivih delov. Ko knjigo preberem, grem še enkrat čez te listke. Kakšen v tistem trenutku ni več pomemben in ga mile duše spustim. Za tiste, ki mi še posebej zavibrirajo, pa vodim zaseben blog Bogastvo iz knjig, do katerega imam dostop samo jaz. Z blogom sem začela kmalu po tem, ko sem naredila magisterij (leta 2003) in ker sem za magisterij morala sistematizirati literaturo za reference, od takrat po istem sistemu vodim vse prebrane knjige, tudi leposlovje. Pred tem sem si zapiske pisala malo v eno beležko, malo v drugo, na kakšen list papirja.

Koliko je pri knjigi res pomembna dobra platnica?

Prav zanimiva izkušnja – še nikoli me sama platnica ni prevarala. Seveda pritegne pozornost, vendar ko knjigo primem, vedno preberem o avtorju in jo prelistam. Če me tistih par stavkov potegne, gre knjiga z mano. Platnica ima nalogo – da pokliče – z barvo, tipom pisave, grafiko. Kot avtorica [Sonja je avtorica knjig Voditeljstvo in AEIOU voditeljstva ter soavtorica Vodnika za AEIOU voditeljstvo; njena zakladnica je na voljo na povezavi, op. a.] sem bila zelo pozorna na platnico – ko sem izdala prvo knjigo, sem hotela, da platnica spodbuja in vabi k sodelovanju ter prevzemanju odgovornosti. Namenoma sem dala delati energijsko sliko za platnico in se pri tem popolnoma prepustila grafiki, ki jo je ustvarila oblikovalka. Pri knjigi AEIOU Voditeljstva je platnica tudi simbol, grafična reprezentacija petih celin iz katerih prihajajo besede staroselcev, ki jih predstavlja akronim AEIOU – tudi tu je prišla oblikovalka z idejo, da mora biti ozadje modro. Vodnik, ki sva ga napisali skupaj s Ksenijo Špiler Božič, je bil pisan z ljubeznijo – tako da je bilo jasno, da bo barva platnice zelena. Najnovejša knjiga Potovanje z valovi zavesti pa je obarvana vijolično, saj je to barva duhovnega sveta.

Po slišanem verjetno neumestno vprašanje – fizične knjige ali e-knjige in zakaj?

Absolutno fizične knjige, ne morem brati e-knjig, ker pogrešam to, da primem knjigo v roko, da lahko prilepim listek. Vedno berem več knjig vzporedno – trenutno berem knjige Aroha iz Nove Zelandije, Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe, Plan B, Zgodovina jasno in jedrnato ter Dvorec Podšentjur v Podkumu (ki govori o mojih prednikih).

Kako držite svoj TO READ seznam in kaj je naslednja knjiga na njem?

Seznam držim na telefonu, kadar naletim na knjigo, za katero začutim, da jo moram prebrati, si zapišem naslov in avtorja ter ko se pojavi priložnost, jo poiščem. Tu lahko povem eno anekdoto, za revijo Manager sem napisala seznam knjig, ki jih priporočam v branje. Kasneje se mi je po elektronski pošti javil gospod Bralec, ki je povedal, da je prebral vse knjige s seznama ter vprašal, kaj pa naj bere zdaj. Tako sem mu posredovala naslednji seznam. Na enem izmed dogodkov sva se celo srečala in se je predstavil: »Jaz sem pa Bralec.« [smeh] Sicer pa sem imela na svojem javnem blogu [http://www.i-leaders.net/, op. a.] nekaj let navado, da sem vsake toliko časa objavila knjige, ki so me oblikovale.

Kako odgovarjate tistim, ki pravijo, da nimajo časa brati (sploh ne leposlovja)?

Nič ne pridigam, nekako razumem, ker imam v družini tak primer. Hči recimo noče brati, ampak posega po drugih virih. Kar pretres, ker ostali domači smo vsi knjižni molji.

Kako je pandemija vplivala na vaš odnos do knjig?

Mislim, da jih bom letos več prebrala, kot prejšnja leta.

Katerega knjižnega molja predlagate za naslednji intervju in katero knjigo bi tej osebi podarili?

Predlagam dr. Krištofa Kranjca. Predlog za knjigo, ki bi mu jo podarili, pa tudi že imam: Slovenija čudežna, avtorja Marka Pogačnika. Predlagam jo zato, ker predstavi Slovenijo na popolnoma drugačen način, ki odpira nove poglede na posamezne kraje, regije in Slovenijo kot celoto. Ta knjiga je v meni vzbudila še večje zavedanje edinstvenosti in bogastva prostora, kjer živimo, in vzbudila zanimanje za kraje, ki jih doslej še nisem obiskala, pa so enostavno dosegljivi tudi brez ogljičnega odtisa.