Državni zbor je na izredni seji, dne 9.12.2022, po vetu Državnega sveta ponovno potrdil novelo zakona o dohodnini (ZDoh-2AA), ki med drugim prinaša nižjo splošno davčno olajšavo, ukinja usklajevanje olajšav z inflacijo (kar zaradi visoke inflacije de facto pomeni nižje neto plače), zvišuje obdavčitev samostojnih podjetnikov (posebej normiranih zavezancev) in visoko izobraženih kadrov, otežuje notranje lastništvo podjetij ter bistveno poslabšuje socialni položaj kmetov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje.

V časih negotove gospodarske situacije in rastoče inflacije bodo spremembe prizadele delovno aktivne ljudi, še posebej pa srednji razred. Zakon je diskriminatoren in odstopa od standardov pravne države.

Novela zakona o dohodnini je posegla v ustavno zagotovljene pravice enake obravnave in zasebne lastnine:

• ker brez prepričljivih razlogov v javnem interesu na nesorazmeren in pravno nedoločen način poslabšuje položaj številnih pravnih subjektov, s čimer pomeni  splošno kršitev načela pravne države in še posebej kršitev načela zaupanja v pravo iz 2. člena ustave ter;
• zamrznitev splošne davčne olajšave pod pragom minimalnih življenjskih stroškov pomeni kršitev 14. člena ustave zaradi neenake obravnave. Medtem ko so nekateri davčni zavezanci (pravilno) oproščeni obdavčitve nujnih sredstev za preživljanje, pa zakonodajalec delu zavezancev obdavči tudi prihodke, s katerimi pokrivajo nujne življenjske stroške, kar je kršitev odločbe Ustavnega sodišča iz leta 1994  (U-l-19/94; sredstva, ki so namenjena osnovnemu preživetju, ne morejo biti obremenjena z davki) ter;
• čeprav gre za pravno primerljiva položaja po novem različno obravnava delavce-lastnike delnic oz. deležev podjetja glede na to, komu prodajajo svoje delnice. Če  prodajo podjetju v sklad lastnih delnic, je prihodek obdavčen s 25% davčno stopnjo kot dividende; če prodajo tretjim osebam, je prihodek obdavčen kot kapitalski dobiček, torej s padajočimi davčnimi stopnjami glede na leta lastništva delnic in oprostitvijo plačila davka po 15 letih imetništva. Gre za retroaktivni poseg in kršitev ustavnega načela enakost (14. člen) ter;
• uvaja pretiran poseg v jamstvo lastnine, s čimer je kršena pravica do zasebne lastnine kot izhaja iz 33. in 67. člena ustave. Ko država z davki in prispevki prisilno doseže ali preseže 50 odstotkov posameznikovih prejemkov, gre za nedopusten poseg v njegovo svobodo do razpolaganja z njegovo lastnino.

Ker poseg v ustavno zagotovljene pravice ni sorazmeren in skladen z ustavo, mestoma je tudi retroaktiven, zakonodajni referendum pa na temo davkov ni dopusten, javno pozivamo poslance Državnega zbora RS, naj z zagotovitvijo 30 podpisov sprožijo ustavno presojo novele Zakona o dohodnini ZDoh-2AA in pozovejo Ustavno sodišče k zadržanju izvajanja zakona do preverbe ustavnosti sprememb, kot jih predvideva dotična novela.