Ljubljana, 13. november 2026 – Kako uspešno voditi podjetja v svetu, kjer stabilnost ni več samoumevna? Kako umetno inteligenco iz tehnološkega potenciala spremeniti v resnično konkurenčno prednost? In predvsem, kako zagotoviti, da bo tehnološki napredek služil ljudem? To so bila osrednja vprašanja mednarodne konference InnoFuture Bridge 2026, ki je v ljubljanski Odiseji združila vodilne domače in mednarodne strokovnjake, gospodarstvenike, inovatorje in oblikovalce prihodnosti.
Konferenca, ki jo je organizirala AmCham Slovenija v soorganizaciji z javno agencijo SPIRIT Slovenija in Ministrstvom za gospodarstvo, delo in šport je ponudila vpogled v ključne tehnološke, gospodarske in družbene spremembe, ki bodo zaznamovale prihodnja leta. Od strateškega voditeljstva in umetne inteligence do digitalne družbe in inovativnih zagonskih podjetij. Rdeča nit dogodka je bilo spoznanje, da prihodnost ni več oddaljena napoved, temveč resničnost, ki že danes spreminja način našega dela, poslovanja in življenja.
V svetu nenehnih sprememb je sposobnost prilagajanja konkurenčna prednost
Uvodni del konference »What’s Next? How to Win in Post-Stability Economy« je odprl vprašanje voditeljstva v obdobju, ko se tradicionalni poslovni modeli vse hitreje spreminjajo, negotovost pa postaja stalnica poslovnega okolja.
O prihodnosti gospodarstva, strateškem razmišljanju in priložnostih, ki jih prinašajo spremembe, so spregovorili dr. Nadya Zhexembayeva, ustanoviteljica Reinvention Academy in mednarodno priznana strokovnjakinja za poslovno preobrazbo, Peter Bakenecker, predsednik Mastercard za Srednjo Evropo, Lars Faeste, glavni izvršni direktor skupine Conscia, dr. Petra Štefanič Anderluh, globalna vodja proizvodnje malih molekul v Novartisu in generalna direktorica Novartisa v Sloveniji, ter Niko Slavnič, podjetnik, investitor in predavatelj na IEDC. Skozi otvoritveni del je udeležence vodila mag. Ajša Vodnik, generalna izvršna direktorica AmCham Slovenija in predsednica mreže AmChams in Europe.
Razprava je osvetlila različne vidike prilagajanja spremembam, od sposobnosti organizacij za nenehno preobrazbo do vpliva novih tehnologij na globalno poslovanje in konkurenčnost podjetij. Posebna pozornost je bila namenjena vprašanju, kako lahko voditelji pravočasno prepoznajo prihajajoče spremembe ter v njih namesto tveganj vidijo priložnosti za razvoj in rast. Pri tem niso ključne zgolj tehnološke zmogljivosti, temveč tudi strateško predvidevanje, organizacijska kultura, pripravljenost na inovacije in pogum za sprejemanje odločitev. Prihodnost tako ne pripada nujno največjim ali najmočnejšim, temveč tistim, ki znajo spremembe pravočasno prepoznati in jih pretvoriti v nove priložnosti.
Umetna inteligenca iz faze eksperimentiranja v središče poslovanja
Umetna inteligenca ni več zgolj orodje prihodnosti. Vse hitreje postaja sestavni del poslovnih procesov, odločanja in razvoja novih poslovnih modelov. Kako njen potencial pretvoriti v konkretne rezultate, je bilo osrednje vprašanje panela »Artificial Intelligence at the Heart of Business«.
O tem so razpravljali Roland Scharrer, partner in direktor v svetovalnem podjetju Kearney, dr. Boris Horvat, sopredsedujoči AmCham Komisiji Pripravljeni na prihodnost ter soustanovitelj in direktor podjetij ACEX in Abelium, Maks Prokop, izvršni direktor podjetja Iskraemeco, ter Tomaž Valjavec, vodja prodaje rešitev v oblaku in umetne inteligence za regiji DACH in MEA pri Microsoftu. Pogovor je povezoval Peter Mesarec, strateg za uvajanje umetne inteligence in ustanovitelj SEOS AI.
V ospredju je bil prehod od posameznih eksperimentov k strateškemu vključevanju umetne inteligence v poslovanje. Tehnologija namreč odpira možnosti za večjo produktivnost, avtomatizacijo procesov, hitrejše odločanje in razvoj novih storitev, vendar njena uspešna uporaba zahteva več kot zgolj uvedbo novih orodij.
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi sodelovanju med človekom in inteligentnimi sistemi. Razvoj umetne inteligence spreminja zahteve po znanju in kompetencah zaposlenih, voditeljem pa nalaga odgovornost, da tehnološko preobrazbo povežejo z razvojem ljudi in organizacijske kulture.
Ob tehnoloških priložnostih so bila v ospredju tudi vprašanja zaupanja, varnosti, etike in odgovorne uporabe umetne inteligence.
Ključni izziv za podjetja danes ni več zgolj vprašanje, ali bodo uporabljala umetno inteligenco, temveč kako jo bodo vključila v poslovanje, da bo ustvarjala merljivo vrednost in hkrati nadgrajevala sposobnosti ljudi.
Digitalna prihodnost mora imeti v središču človeka
Kako digitalne tehnologije spreminjajo naš vsakdan in kaj to pomeni za prihodnost družbe? Panel »Life in the Digital Age« je razpravo razširil z gospodarstva na področja, kjer digitalna preobrazba neposredno vpliva na kakovost življenja posameznika.
Svoje poglede in izkušnje so predstavili Massimiliano Caranzano, strateg za umetno inteligenco v podjetju Cisco, dr. Łukasz Hak, direktor medicinskih zadev za Srednjo Evropo in baltske države pri Johnson & Johnson Innovative Medicine, ter Andrej Krajner, direktor znamke in komuniciranja v Skupini NLB. Pogovor je vodila Daniela Bervar Kotolenko, direktorica podjetja Edutrain.me.
Razprava je povezala različne vidike razvoja digitalne družbe, od uporabe umetne inteligence in personaliziranih uporabniških izkušenj do digitalizacije zdravstva, finančnih storitev in vsakodnevnih interakcij s tehnologijo.
Z razvojem povezanih digitalnih storitev postajajo vse pomembnejša vprašanja digitalne identitete, kibernetske varnosti, varovanja zasebnosti in zaupanja. Tehnološke inovacije namreč prinašajo številne prednosti, vendar njihov uspeh ni odvisen zgolj od zmogljivosti sistemov, temveč tudi od tega, kako varni, dostopni in uporabni so za posameznika.
Poseben poudarek je bil namenjen odgovornemu razvoju digitalnih rešitev, ki morajo poleg učinkovitosti zagotavljati tudi vključevanje, dostopnost in enake možnosti. Digitalna prihodnost ne sme biti zgolj tehnološko napredna. Biti mora tudi varna, vključujoča in oblikovana po meri človeka.
Od inovativne ideje do globalne priložnosti
Pomemben del konference je bil namenjen tudi mladim inovativnim podjetjem, ki s svojimi rešitvami že danes odgovarjajo na izzive prihodnosti. V okviru programa Startup Pitches so svoje ideje predstavila tri zagonska podjetja, ki delujejo na različnih tehnoloških področjih.
Blaž Dobravec, direktor podjetja Centra Energy, je predstavil platformo za pametno upravljanje energije, ki z uporabo umetne inteligence povezuje sončne elektrarne, baterijske hranilnike in industrijske energetske sisteme v učinkovitejše in prilagodljivejše omrežje.
Polina Denisova, predstavnica podjetja Paradigma Technologies, je predstavila inovativne rešitve za satelitsko komunikacijo, ki z energetsko učinkovitimi sistemi omogočajo hitrejši prenos večjih količin podatkov s satelitov na Zemljo.
Thea Arandjelović, operativna direktorica podjetja Rubiqo, pa je predstavila uporabo umetne inteligence pri prostorskem načrtovanju, kjer njihova rešitev občinam omogoča hitrejše in preglednejše preverjanje skladnosti gradbenih projektov s prostorskimi predpisi.
Startup Pitches je mladim podjetjem ponudil priložnost, da svoje inovacije predstavijo izkušenim strokovnjakom, investitorjem in predstavnikom gospodarstva ter pridobijo dragocene povezave za nadaljnji razvoj.
Predstavitve je ocenjevala strokovna komisija, v kateri so sodelovali Kristian Asani (Silicon Gardens), Marjan Beltram (Nomago), Vida Dolenc Pogačnik (AmCham Slovenija), Boris Horvat (ACEX in Abelium), Peter Merc (Lemur Legal), Aleš Petejan (Mastercard), Tomaž Sešek (AumentIQ), Tatjana Zabasu Mikuž (South Central Ventures) in Jurij Žurej (Atlantic Grupa).
Komisijo je najbolj navdušilo podjetje Rubiqo, ki je poleg prestižnega naziva zmagovalca InnoFuture Startup Pitcha, prejelo tudi priložnost za udeležbo na CES 2027 v Las Vegasu, enem najpomembnejših svetovnih dogodkov na področju tehnologije in inovacij.
Prihodnosti ne napovedujemo, temveč jo soustvarjamo
InnoFuture Bridge 2026 je povezal tri pomembne razsežnosti prihodnosti, in sicer sposobnost gospodarstva za prilagajanje spremembam, potencial umetne inteligence za ustvarjanje nove vrednosti in odgovornost za razvoj digitalne družbe, ki v ospredje postavlja človeka.
Različni pogledi domačih in mednarodnih govorcev so pokazali, da tehnološki napredek sam po sebi še ne zagotavlja uspeha. Za dolgoročno konkurenčnost bodo odločilni predvsem sposobnost povezovanja znanja, inovacij in ljudi, odprtost za nove poslovne modele ter odgovorno in pogumno voditeljstvo.
Prav v povezovanju različnih področij, generacij in pogledov je tudi osrednje poslanstvo konference InnoFuture Bridge in AmCham Slovenija. Ustvarjati prostor, kjer se mednarodne izkušnje srečujejo z domačim znanjem, tehnološke inovacije s konkretnimi poslovnimi izzivi in ideje s priložnostmi za njihovo uresničitev.
Prihodnost ni nekaj, kar nas šele čaka. Nastaja že danes, z odločitvami, sodelovanjem in pogumom, da spremembe ne le spremljamo, temveč jih tudi aktivno soustvarjamo.
Hvala partnerjem, ki soustvarjajo prihodnost!
Konferenco InnoFuture Bridge 2026 smo v AmCham Slovenija pripravili v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija in Ministrstvom za gospodarstvo, delo in šport, ki sta sodelovala kot soorganizatorja dogodka.
Posebna zahvala gre vsem partnerjem in podpornikom, ki so s svojo podporo pomembno prispevali k izvedbi konference ter ustvarjanju prostora za izmenjavo znanja, idej in novih povezav.
InnoLeader partnerji: Mastercard, NIL in NLB.
InnoTrendsetter partnerja: Abelium in Cisco.
InnoVerse partnerji: Svara, Novartis in T-2.
Medijski partner: Bloomberg Adria.
Startup Pitch partner: Nomago.
Vizualni partner: AV Studio.
InnoBite partnerji: Pokica, Žito in THE Slovenia.
Hvala vsem govorcem, partnerjem in udeležencem, ki ste bili del InnoFuture Bridge 2026. Skupaj smo znova pokazali, da se najpomembnejše spremembe začnejo z odprtim dialogom, sodelovanjem in pripravljenostjo pogledati onkraj ustaljenih okvirjev.