V času, ko se gospodarstvo sooča z eno največjih kriz v zadnjih letih – pomanjkanjem delovne sile, je skrajšanje in poenostavljanje postopkov za pridobitev delovnih dovoljenj za tujce izjemnega pomena, prav tako pa bi bilo potrebno razmisliti o dodatnih spodbudah, ki bi Sloveniji ponujale konkurenčne prednosti v primerjavi z ostalimi državami. Hkrati menimo, da dodatni pogoji in obremenitve za tujce, predvsem tiste, ki jih v državi gospodarstvo nujno potrebuje, kot je pogoj znanja slovenskega jezika, niso na mestu in lahko dosežejo nasprotni učinek.

Noveli Zakona o tujcih ter Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki ju je Državni zbor sprejel 28. marca 2023 in na kateri je Državni svet 4. aprila 2023 izglasoval veto, nekoliko poenostavljata zaposlovanje tujcev, odpravljata nekatere administrativne ovire in omogočata hitrejše vodenje postopkov izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi, kar v poslovni skupnosti AmCham Slovenija pozdravljamo. Opozarjamo pa, da pogoj znanja slovenskega jezika na stopnji A1 ali kateri koli drugi stopnji, kot pogoj za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje, lahko doseže nasprotni učinek in se bo zaradi tega marsikdo odločil za delo v drugih državah. Na to opozarjamo zlasti v luči ekspertov in vodstvenih gospodarstvenikov, ki prihajajo iz OECD držav. Potreba po njihovih znanjih in delu v Sloveniji je izjemna.

Ob tem poudarjamo, da ne gre prezreti pripravljenosti države k družbeni in kulturni vključitvi tujih državljanov ter njihovi integraciji v novo kulturno okolje, kar je po našem mnenju nujno potrebno. Pomembno pa je, na kakšen način bomo znali odpreti svojo družbo tujcem. Kličemo po ponovnem razmisleku o ukrepih, ki pa naj temeljijo predvsem na čim bolj spontanem vključevanju, ob spoštovanju tradicije, slovenske kulture in jezika ter ob razumevanju, da nas različnost bogati. Do tujcev prijazen in učinkovit proces integracije je namreč ključnega pomena tudi za gospodarstvo – samo tisti tuji delavci, ki se bodo v našem okolju počutili sprejete in kot enakopraven del družbe, bodo v Sloveniji ostali in s svojimi znanji in delom tudi dolgoročno prispevali k dvigu družbene blaginje.

S pomanjkanjem delovne sile se sooča vsa Evropa, prizadevanja Slovenije pa bodo uspešna le v primeru konkurenčnosti, stabilnosti in predvidljivosti gospodarskega, ekonomskega in družbenega okolja. Ob tem poudarjamo tudi, da zgolj sprememba omenjenih zakonov ne bo zadostovala za večjo konkurenčnost Slovenije pri borbi za kadre na mednarodnem trgu. Poleg prezapletene administracije in postopkov opozarjamo na nujnost digitalizacije postopkov in zagotavljanje vseh potrebnih informacij tako za delodajalce kot delavce. Hkrati pa predlagamo dodatne spodbude, ki bodo v državo privabile kvalificirane tujce, ki jih potrebujemo. Ob tem izpostavljamo predvsem davčne spodbude, med katere sodi tudi uvedba t. i. razvojne kapice, reševanje stanovanjske krize, večja fleksibilnost zakonodaje pri delu na daljavo in drugo. Ključna je tudi dobra promocija države v tujini, predvsem pa oblikovanje dolgoročne strategije zaposlovanja tujcev na državni ravni.

Cilj vseh nas je oblikovanje gospodarskega, ekonomskega in družbenega okolja, ki bi spodbujal priseljevanje talentov iz tujine, da bo lahko slovensko gospodarstvo še naprej ustvarjalo dodano vrednost, da bo privlačno za znanje in razvoj in tako vse večjo blaginjo v državi.