AmCham Fokus na temo industrijske lastnine ter avtorske in sorodnih pravic, 27. januar 2016, Grand Hotel Union, Ljubljana
Nestrokovna in strateško neodgovorna obravnava izzivov intelektualne lastnine za vlado je lahko naravnost usodna za Slovenijo kot državo.
V okviru rednih srečanj najvidnejših mednarodno usmerjenih gospodarstvenikov Slovenije pod okriljem Ameriške gospodarske zbornice (AmCham Slovenija), je tokrat vsebinska razprava opozarjala na pomen in vrednosti varovanja intelektualne lastnine, s posebnimi poudarki na zaščiti avtorske in sorodnih pravic. Na to temo je potekal posebni panel mednarodnih predstavitev sistemskih rešitev na področju kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic v Sloveniji ter panelna razprava najodgovornejših organizatorjev in varuhov avtorske pravice.
Predstavitve avtoritet s področja spoštovanja in varovanja intelektualne lastnine, med katerimi je bil tudi znani profesor dr. Joseph Straus, član Max Planck Inštituta za intelektualno lastnino, so poudarile zavest o pomenu, vrednotah in vrednosti intelektualne lastnine med udeleženci. Prof. dr. Bojan Pretnar je med drugim opozoril na slovensko napako, ki v procesih privatizacije ni znala (ali hotela) realno ovrednotiti tudi vrednosti intelektualne lastnine. Blagovnih znamk in patentov, ter drugih oblik vrednosti mehkega kapitala, nismo obračunali niti pri najodmevnejših in najbolj uveljavljenih primerih. »Nestrokovna in strateško neodgovorna obravnava izzivov intelektualne lastnine za vlado je lahko naravnost usodna za Slovenijo kot državo,« je izpostavil prof. dr. Bojan Pretnar, nesporna avtoriteta na področju intelektualne lastnine.
Prof. dr. Gorazd Trpin je opozoril predvsem na vlogo države v procesih varovanja intelektualne lastnine in avtorske ter sorodnih pravic. Izpostavil je njeno zanemarjanje elementov, ki bi morali biti gonilo razvoja na tem področju in nosilci razlikovalne ustvarjalnosti Slovenije in njenih avtorjev. Že regulacijski proces na tem področju je deficitaren. »Ministrstvo vodi posvetovanje z zainteresiranimi javnostmi kot dialog gluhih,« je bil kritičen prof. dr. Gorazd Trpin.
Gregor štibernik, direktor AIPA, ene bolj urejenih kolektivnih organizacij za uveljavljanje pravic, je nanizal serijo primerov neustreznega odnosa Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Urada za intelektualno lastnino do tako pomembne teme kot je področje uveljavljanja avtorske pravice. Smo namreč ena redkih držav, kjer znotraj državnega aparata nimamo oddelka za avtorsko in sorodne pravice. Nujno potrebujemo sistemski in strokovno podkovan pristop k tem področju. Njegovo temeljno sporočilo, naj kaos v katerem se trenutno nahajamo, pomeni priložnost za novo obdobje sistematičnega upravljanja vsega avtorskega, je ostalo glasni poziv organizatorjev konference do regulatorjev tega področja v Sloveniji. »Stabilnost sistema kolektivnega upravljanja se odraža v stabilnosti države. Ker se je v zadnjih 10 letih zamenjalo 8 ministrov za gospodarstvo in 6 direktorjev URSIL, se moramo vprašati, kaj storiti, da ne bi tako pogoste menjave vodstva imele negativnih posledic na področje kolektivnega upravljanja in s tem tudi na gospodarstvo,« je še izpostavil Gregor štibernik, direktor AIPA.
Na vprašanje ali se dejansko odpira prostor za prihod tujih kolektivnih organizacij je Viljem Marjan Hribar, v.d. direktor IPF, pojasnil: “Trenutno se še ne ve kakšen bo predlog, trenutni ne predvideva odprave monopola. Z odpravo le-tega nimamo težav, a je potrebno uvedba skupne položnice, saj bo brez tega bo na trgu zmeda in pomanjkanje pravne varnosti.”
Osebne izkušnje in apel za spoštovanje avtorskega ustvarjanja na vseh področji je izpostavila mednarodno uveljavljena igralka Katarina Čas, ki si želi enakomernega obravnavanja imetnikov pravic, saj je enaka kategorija imetnikov pravic neenako obravnavana: »Slovenija je podpisnica Pekinške pogodbe in s tem na načelni ravni podpira večje varstvo igralcev, a ta načelna usmeritev naj se konkretizira tudi v ZASP.«
Izjemno zanimiva je bila tudi predstavitev odvetnika Ceneta Grčarja, ki je s predstavitvijo enotne točke urejanja pravic, podal zanimivo vizijo razvoja področja kolektivnega uveljavljanja pravic, ki bi koristil tako imetnikom pravic, kot tudi uporabnikom avtorskih del. Hkrati je poudaril, da je potrebno pred realizacijo te vizije, urediti sistem kolektivnega upravljanja in predvsem postaviti trdne temelje tudi na strani države. »Prednosti enega mesta urejanja pravic gredo v vse smeri – dober je za imetnike, uporabnike, kolektivne organizacije in nadzor,« je povedal Cene Grčar.
Zavedati se je potrebno področja intelektualne lastnine in odpreti pot v prakso in ustvarjalnost. Tudi razprava o praktičnih primerih uveljavljanja in upravljanja avtorske in sorodnih pravic, s katero se je končala konferenca AmCham Fokus, je izzvenela kot poziv k vzpostavitvi učinkovitih sistemskih rešitev in konstruktivnega dialoga z državo, vse s ciljem, da visoko razvite oblike kolektivnega upravljanja avtorskih pravic, dobijo strateško pravico tudi v Sloveniji. V času sprejemanja nove področne zakonodaje so takšne razprave zares dobrodošle, saj krepijo vedenje in omogočajo izmenjavo pogledov na področje. Želimo si, da bi pomembnost področja prepoznala tudi država.
Spletne Povezave:
Galerijo slik si lahko ogledate TUKAJ.
AmCham Fokus: VIDEO.
Partnerji Fokusa:
