Strokovni posvet javna naročila – novela ZJN – 2d

Zaključki

“Novela ZJN – 2D žal ne dosega pričakovanj gospodarstva (ponudnikov v postopkih javnega naročanja). Postopki se niso poenostavili, nezaupanje v udeležence postopkov pa se celo povečuje, kar pa ne pomeni večje odgovornosti udeležencev in bolj transparentnih postopkov.

Namesto zgledovanja po kateri od evropskih držav, ki goji visoko stopnjo zaupanja in pravne kulture, se pri nas naročnikom nalaga nova nepotrebna bremena, ki bodo še dodatno ohromila njihovo strokovno delo. Na švedskem je npr. preko vpogledov v različne javne evidence omogočen javen dostop do zelo širokega kroga informacij iz javnega in zasebnega sektorja. švedski koncept javnih evidenc in zagotavljanja transparentnosti v javnem življenju ima dolgo tradicijo, saj so Zakon o svobodi tiska sprejeli že leta 1776. švedska zakonodaja zagotavlja javen dostop do zelo širokega kroga informacij iz javnega in zasebnega sektorja. Celo informacije, ki so zasebnega značaja, kot je npr. premoženjsko stanje fizičnih oseb so enostavno dostopne zainteresirani javnosti preko spletnih informacijskih sistemov. Varovalo proti zlorabi teh informacij je enostavno: vsak vpogled v informacije zasebnega značaja se beleži in sistem avtomatsko obvesti vpogledovano osebo, kdo, kdaj in katere zasebne podatke je vpogledoval.

Smiselno bi bilo zagotoviti, da se z vzpostavitvijo nameravanega sistema enotne evidence poleg zmanjšanja administrativnih bremen oddaje in pregledovanja številnih dokumentih v postopkih javnega naročanja zviša transparentnost javnih razpisov (tako glede ponudnikov kot glede javnih naročnikov). Pri vzpostavitvi takega sistema bi bilo zato smiselno odpreti javnosti čim večji del podatkov v zvezi z javnimi naročili in omejiti dostop za čim manjši del informacij iz enotne evidence.

Ob določenih pozitivnih korakih (npr. določitev maksimalnega zneska davčnega dolga, ki ne pomeni izločitve ponudnika) ter uskladitvi z že predhodno prakso Državne revizijske komisije (npr. dolžnost naročnika, da sporoči, ponudnikom, kdaj bo izvedel zadnji krog pogajanj), predstavlja velik del novele korak v nasprotno smer (npr. nepotrebno uvajanje soglasij nadzornih organov pri spremembi pogodbe, ki glede na naravo in sestavo teh organov ne krepi strokovnosti odločanja v postopkih, zanemarja pa potrebno pozornost vsebini in načrtovanju javnih naročil). Uvajajo se dodatne obveze glede prijave protikorupcijskih tveganj, dodatni prekrški. Namesto deregulacije, še večja regulacija. Ob tem nekatere rešitve gotovo ne pomenijo napredka v smeri večanja odgovornosti in transparentnosti.

še vedno ostaja oddaja naročila npr. za 50.000 EUR enako komplicirana oddaji naročila za 30 milijonov EUR.

Zato bi močno podprli pogum zakonodajalca v smeri bistvene deregulacije področja, ter usmeritve k bistvenim elementom javnega naročanja, torej končno k vsebini predmeta javnega naročila in načrtovanju izvedbe pravilnega in poštenega postopka izbora.”