Umaknjen »krizni davek« – prijetno presenečenje finančnega ministra Čuferja in predsednice Vlade Bratuškove
(prof.dr.Dušan Mramor)
Za komentar in poglede na vladne ukrepe t.i. »pakt stabilnosti« smo tokrat na AmCham Poslovnem zajtrku povprašali poznavalce in akterje slovenskega ter evropskega finančnega in gospodarskega okolja. Prav tako pa so nas zanimali tudi predlogi kako bi lahko izvedli hitre in učinkovite rešitve za ponovno zaupanje tujih finančnih trgov, investitorjev, finančno stabilnost in zagon gospodarstva.
Mag.Ajša Vodnik, izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice – AmCham Slovenija, je v pozdravnem govoru prisotne seznanila z glavnimi poudarki pisma, ki sta ga Ameriška gospodarska zbornica – AmCham Slovenija in Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji poslala predsednici Vlade, v želji, da bi s konstruktivnimi predlogi mednarodne gospodarske skupnosti pomagala poslovno okolje približati tujim investitorjem in s tem spodbuditi gospodarsko rast.
Na AmCham Poslovnem zajtrku so tokrat sodelovali:
mag. Barbara Guzina, sopredsedujoča AmCham Davčni komisiji in partner A Taks International
mag. Mojca Kleva Kekuš, evropska poslanka, ki za Evropski parlament pripravlja poročilo o evropskih ukrepih za preprečevanje utaje davkov, davčnih goljufij in pogled na davčne oaze
Gavin McLean, partner, Skupina za kapitalske trge, White & Case, ki zastopa finančne posrednike, korporativne izdajatelje in vlade pri številnih raznovrstnih finančnih transakcijah, vključno z izdajanjem različnih vrst obveznic in menic, reprogramiranju, prestrukturiranju in upravljanju z drugimi finančnimi obveznostmi
prof.dr. Dušan Mramor, dekan in redni profesor Ekonomske fakultete, Univerza v Ljubljani in nekdanji Minister za finance Republike Slovenije
Matej Potokar, MBA, Predsednik AmCham Slovenija in generalni direktor Microsoftove enote za storitve v Srednji in Vzhodni Evropi
mag. Boštjan Vasle, direktor, Urad za makroekonomske analize in razvoj – UMAR
Pogovor je vodila mag. Barbara Žibret Kralj, direktorica področja revizije, Deloitte.
Kleva: Če bo Evropska komisija vladne ukrepe označila za nezadostne, ne bo konec sveta. Panika ni potrebna.
mag. Mojca Kleva Kekuš, evropska poslanka, ki za Evropski parlament, je na vprašanje mag. Barbara Žibret Kralj, kakšna je situacija v EU, povedala, da je Slovenija le del procesa, ki se odvija na evropskem nivoju. Evropska poslanka je povedala, da se vse države namreč soočamo s problemom brezposelnosti, finančne krize, krize na področju R&D,… »Kot pri nas, večina držav pripravlja nacionalne reformne programe, saj se večina od njih sooča z enakimi problemi, kot mi. Nismo edini. O Sloveniji spregovorimo tudi v Evropskem parlamentu in moram povedati, da večinoma v zelo pozitivni luči. V Bruslju strokovnjaki makroekonomske situacije ne ocenjujejo tako slabo kot mi sami. Panika ni potrebna,« meni mag.Kleva.
»Če bo Evropska komisija vladne ukrepe označila za nezadostne, ne bo konec sveta,« je bila odločna in optimistična evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš. Dodala je, da se vlada s komisijo o morebitnih dodatnih ukrepih še lahko pogaja.
Mramor: Umaknjen »krizni davek« – prijetno presenečenje finančnega ministra Čuferja in predsednice Vlade Bratuškove
prof.dr. Dušan Mramor, dekan in redni profesor Ekonomske fakultete, Univerza v Ljubljani in nekdanji Minister za finance Republike Slovenije, je v uvodu predstavil širšo sliko in najprej izrazil svoje razočaranje nad poročilom OECD, saj meni, da ne vključuje ničesar, kar je bilo dejansko storjenega. Poleg tega po Mramorjevi oceni makroekonomski kazalniki Slovenije nikakor niso primerljivi s Ciprom, kot je prikazano v tem poročilu. »Mi smo izvozno orientirani in ne finančno – kot je Ciper. Brezposelnost imamo nižjo, tudi naša zadolžitev je nižja,… Zato sem se spraševal, zakaj strokovnjaki niso prikazali realne slike«, je bil nazoren prof.dr.Mramor.
Včerajšnjo odločitev vlade, da zviša DDV in se odpove kriznemu davku na plače, ocenjuje kot prijetno presenečenje. Po njegovi oceni, bi bila realizacija kriznega davka res lahko problematična. Ter ocenjuje, da je zadržanje tega ukrepa tudi dobro izhodišče za pogajanja vlade s socialnimi partnerji. Pohvalil je ministra dr. Čuferja in njegovo potezo umika »kriznega davka« ter njegovo sposobnost, da je bil v teh okoliščinah znal prepričati celotno vlado za umik tega ukrepa.
Načrtovanih 300 milijonov evrov prihrankov pri javni porabi Mramor ocenjuje kot težko, a dosegljivo nalogo.
Mramor prav tako zagotavlja, da bomo kljub prodaji dela državnega premoženja, še vedno neodvisni in samostojni. »Privatizacija prinaša različne – tako pozitivne kot negativne učinke. Zanj je ključno dejstvo, da je fiskalna konsolidacija možna le skozi rast in moramo poiskati dodatne ukrepe za njeno povečanje, ki jih po njegovem mnenju še ni dovolj.
Vasle: Najslabše bi bilo – narediti nič
Boštjan Vasle, direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), je izpostavil, da je postalo jasno, da so se v EU izoblikovale tri skupine držav:
Uspešne s stabilnimi makroekonomskimi kazalci (jih je najmanj), srednje uspešne z zadovoljivimi makroekonomskimi kazalci, tretjo skupino pa po njegovi oceni sestavljata le Slovenija in španija.
Na podlagi analiz ugotavlja, da bi bilo za državo najslabše, da ne stori ničesar in le nadaljuje s povečevanjem deficita. “Ko primerjate različne ukrepe, se izkaže, da so boljša izbira ukrepi na strani javne porabe,” meni Vasle in kot najmanj boleč ukrep na prihodkovni strani v sedanjem položaju predlaga dvig DDV, kot je bil predlagan.
Vasle ocenjuje prodajo obveznic kot deloma uspešno zgodbo in deloma ne. Velik plus vidi v tem, da smo še vedno sposobni prepričati investitorje (»raise the money«), nasprotno pa se seveda zaveda pomena visokih obresti izposojenega denarja.
Potokar: Čim prej začnimo s privatizacijo!
Matej Potokar iz Microsofta Slovenija in predsednik Ameriške gospodarske zbornice – AmCham Slovenija, je najprej poudaril, da bo mnenje Evropske komisije o poročilu naše vlade zelo pomembno – tako za finančne trge kot za podjetja in pa seveda za tuje investitorje. Po njegovem mnenju je v tem trenutku bistveno vprašanje, kako zdaj narediti korak naprej od zgolj preživetja, ker ukrepi, ki so sedaj na mizi ne pomenijo razvojne strategije.
Komentiral je tudi oceno, da naj bi za 15 predlaganih podjetij dobili več kot 700 milijonov, pravi: “Vau! 739 miljionov evrov! To je v teh razmerah ogromno denarja. Seveda vsi vemo, da zdaj ni čas za prodajo, ampak je čas za nakupe, pa vendar smo v situaciji, ko moramo takoj začeti s privatizacijo.”
Ocenjuje, da boSlovenija s to potezo postala del globalnih tokov, ob tem pa svari, da ne bi bilo prav, da država prodaja kar vsevprek, in se moramo odločiti, kje si želi država obdržati vpliv. Zanj lastništvo državnih podjetij ni resnični »nacionalni interes«. Svetuje tudi, naj država pri prodajah ne zasleduje le kratkoročnega cilja za zapolnitev proračunske luknje. Prepričan je, da ni vse le v denarju – predvsem vidi smisel v privatizaciji in privabljanju tujih investitorjev v vzpostaviti stabilnega poslovnega okolja, z dobrimi korporativnim upravljanjem.
»Za vsak $, ki ga investitor investira, mora dobiti nazaj vsaj 1+ $ – za to pa potrebuješ politično in gospodarsko stabilnost. Če smo transparentni, bomo dali pomembno sporočilo, da so tuji investitorji dobrodošli,« je prepričan Potokar.
“Z večjim prilivom tujega kapitala bi dobili več primerov dobrega korporativnega upravljanja in sposobni mladi bi dobili priložnost uveljaviti se v vrhunskem mednarodnem poslovnem okolju, zelo pomembno pa je, da bodo obogateni z znanjem in izkušnjami vrnili nazaj.” dodaja Potokar.
Guzina: Sivo in črno ekonomijo je dejansko možno obdavčiti – nujno in čim prej!
mag. Barbara Guzina, sopredsedujoča AmCham Davčni komisiji in partner, A Taks International, je poudarila, dvig davkov nikoli ne prinese pozitivnih posledic, da pa razume Vlado, ker želi dvigniti DDV, saj ga je od 27 držav EU dvignilo že 20 držav in se je dvig izkazal kot relativno učinkovit in uspešen kratkoročen ukrep, na dolgi rok pa seveda dvig katerega koli davka ni dober. Prav tako je prepričana, da je sivo in črno ekonomijo dejansko možno obdavčiti: »Nujno in čim prej!«
McLean: Slovenija še vedno privlačna za tuje investicije
Gavin McLean, partner, Skupina za kapitalske trge, White & Case, prav tako kot njegovi sogovorniki, zadnjo izdajo obveznic ocenjuje kot dobro novico v teh razmerah. “Slovenija si je tako kupila veliko časa, zdaj mora ta čas čim bolje izrabiti,” pravi Gavin McLean. Jasno in odločno je odgovoril, da je Slovenija še vedno privlačna za tuje investicije in naštel nekaj uspešno izvedenih investicij in transakcij v katerih je White&Case sodeloval v zadnjih letih in sicer Savatech, Triglav, Droga Kolinska. V Sloveniji so odlična podjetja, ki jih vodijo fantastični ljudje.
McLean prav tako poudarja, da je potrebno skrbno preučiti slabe in dobre izkušnnje drugih držav s t.i. »slabo banko«. Pri tem poudarja, da je odločilnega pomena ali se le ta izkaže kot dober ali slab ukrep transparentnost.
»Stvari je potrebno narediti takoj! Čas je odločilnega pomena. Na vsak način morate dokončati začeto,« je prepričan McLean.
Sponzorji:
