Kako to doseči je vprašanje, ki smo ga zastavili našim gostom – strokovnjakom in odločevalcem, ki so tokrat z nami delili svoje poglede in mnenja:

Mark Batten, Partner, PwC, UK, ki je svetoval irski Vladi in Vladi Združenega kraljestva pri prestrukturiranju bank;

Janko Medja,MBA, predsednik uprave NLB d.d. in direktor, z bogatimi izkušnjami v bančništvu je nedavno prevzel izziv vodenja največje slovenske banke;

Izr. prof. dr. Marko Košak, predstojnik katedre za denar in finance, Ekonomska fakulteta Univerza v Ljubljani, katerega doktorska disertacija govori prav o učinkovitosti in strukturi bančnega trga v Sloveniji;

dr. Dejan Krušec, državni sekretar, Ministrstvo za finance Republike Slovenije, ki je pred tem od leta 2006 deloval v Evropski centralni banki na področjih obremenitvenih testov, kapitalske ustreznosti evropskih bančnih institucij, prestrukturiranja in bančne solventnosti.

Okroglo mizo je vodila Nevenka Črešnar Pergar, direktorica NP Consulting, ki je tudi lokalni partner ING.

Krušec: “Del zaposlenih v bankah se bi lahko prezaposlil na slabo banko”

dr. Dejan Krušec, državni sekretar, Ministrstvo za finance Republike Slovenije: “Del zaposlenih v bankah se bi lahko prezaposlil na »slabo banko«.” Državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec je prepričan, da bodo morale banke krčiti stroške. Sicer pa pravi, da je trenutno interes tujcev za vstop v naše banke majhen, pa tudi cena je nizka. Po njegovi oceni bo lahko cena “znatno višja,” ko bodo očiščene slabih terjatev.

Krušec je povedal, da se investitorji obračajo na njih in jih sprašujejo kaj bo država storila z bankami – kar je po njegovem mnenju osrednji problem v Sloveniji ta hip. Prepričan je, da je Slovenija s predlaganimi reformami zelo pozna. Državni ukrepi za pomoč so po njegovih besedah prav gotovo evropski skladi, zmanjševanje korupcije, nujno pa je tudi pritegniti tuji kapital.

Krušeč je bil tudi dodal:»Kar sam zelo težko razumem je to, da slovenske banke ne dajo kredita tudi tako odličnemu podjetju z dobrimi rezultati in strategijo, ki ustvarja dobiček, kot je Petrol.«

Batten: »Čim prej se odločiš za akcijo, bolje in hitreje reagira trg«

Gost AmCham Poslovnega zajtrka je bil tudi ugledni gost Mark Batten, Partner, PwC, UK, ki je svetoval irski Vladi in Vladi Združenega kraljestva pri prestrukturiranju bank. Tam so za okoli 80 milijard terjatev prenesli na slabo banko in banke tako očistili predvsem nepremičninskih slabih terjatev. Banke so tako dobile nazaj konkurenčnost, finančno stabilnost in zaupanje ljudi. »Čim prej se odločiš za akcijo, bolje in hitreje reagira trg,« je prepričan Batten. Sloveniji svetuje, da v svoje odločitve implementira znanje in izkušnje Anglije, Nemčije, Skandinavije, Portugalske, Švice, ki so vse ustanavljale slabe banke. »Morda to lahko storite malce drugače, vendar se od njih lahko veliko naučite. Potrebujete pa še pravo vodenje, ne preveč vmešavanja politike, čisti okvir, ljudi z dobro mentaliteto, ki imajo dobro strokovno znanje , izkušnje in so predvsem že uspešno delovali v kriznih razmerah, « še svetuje Batten.

Košak: »Slovenskih problemov ne moremo preprosto prenesti na tuj model«

Izr. prof. dr. Marko Košak, predstojnik katedre za denar in finance, Ekonomska fakulteta Univerza v Ljubljani, predstojnik katedre za denar in finance na ljubljanski ekonomski fakulteti sicer meni, da slovenskih problemov ne moremo preprosto prenesti v nek tuj model. Dodaja, da so problem tudi viri financiranja in tudi banke, ki bodo vključene v portfelj, bodo potrebovale dokapitalizacijo.

Sicer pa je izpostavil, da so nekatere banke resnično v boljši poziciji kot druge zaradi boljših portfeljev, vendar se tudi te banke še vedno obnašajo zelo previdno.

Na vprašanje moderatorke Nevenke Črešnar Pergar, zakaj Slovenija zamuja z ukrepi za reševanje bančnega sistema pri nas, je odgovoril, da smo imeli pred krizo občutek, da je to le nekaj začasnega in da ne more trajati dolgo. »To je bila napaka že na začetku in to je glavni razlog zakaj smo toliko časa odlašali z rešitvami.«

Košak je izpostavil, da pomanjkanje kapitala ni prisotno le v bančnem sistemu, temveč tudi na splošno v celotnem gospodarstvu in da se mora proces sanacije takoj začeti tudi na tem področju.

Medja: »Vse, kar lahko naredimo kratkoročno je, da povemo resnico«

Janko Medja,MBA, predsednik uprave NLB d.d. in direktor je o kratkoročnih ukrepih dejal: “Vse, kar lahko naredimo kratkoročno je, da povemo resnico – vendar ne le bankam, podjetjem, temveč predvsem sami sebi . Resnica pa je, da vsak mesec kot država delamo izgubo. Če ne bomo ukrepali, bomo izgubo delali še naprej. Do sedaj se nismo civilizirano in umirjeno odločali, nismo se fokusirali na produktivnost ampak predvsem na potrošnjo in pobiranje davkov.«

»Nimamo kreditnega krča, temveč predvsem kapitalski krču, ki ga lahko prekinemo s kapitalom od zunaj in pa s transparentnim upravljanjem podjetij,« ocenjuje Medja.

Po njegovih besedah so nekatere banke dejansko že radikalno spremenile svoj sistem in že delujejo z uspehom. Ostale banke in nekatera podjetja pa jim morajo še slediti, da bodo sposobna ustvarjati svoj lastni dobiček. »Ni samo vse v tem, da rastete in rastete in najemate vedno več kreditov, saj pridete do točke, kjer je konec rasti. Takrat se je potrebno odločiti, ali boste prodajal na trgu za najboljšo ceno ali pa boste ustvarjali kapital v Sloveniji in za Slovenijo,« je bil odločen Medja.

Razkril je, da je število podjetij, ki pridejo po kredit za investicije, pravzaprav blizu ničle. »Le direktni kapital in investicije lahko zagotovijo denar za bančni sistem,« je Medja opisal realnost.

Na vprašanje moderatorke Nevenke Črešnar Pergar glede trenutnega ne-kreditiranja nepremičninskega sektorja oz. nepremičninskih podjetij, kar ima velik vpliv na ostalo ekonomijo, je Medja odgovoril, da banke seveda nikogar ne želijo izključevati, vendar za odločanje pri kreditnih razmerjih morajo vedeti, če imajo podjetja dovolj kapitala, da pravočasno poplačajo projekte in gradbena podjetja trenutno tega niso sposobna.