Ustavna presoja – leto dni kasneje
O kakšni pravni varnosti državljank in državljanov ter gospodarstva sploh lahko govorimo, če zahteve po oceni ustavnosti, ki jim je določena stopnja absolutne prioritete, niso rešene po več kot letu dni?
To se sprašujemo gospodarske in kmetijske organizacije, združene v iniciativo Gospodarski krog. Pred več kot letom dni je Državni svet Republike Slovenija namreč vložil zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o dohodnini, ki je po mnenju članic Gospodarskega kroga neustaven, v več členih, na škodo državljank in državljanov. V času, ko se je vlada lotila prenove davčnega sistema, je izredno pomembno, da pripravljavci zakonov dobijo jasno sporočilo, kateri dosedanji členi so morebiti neustavni, da se ta praksa ne bi podaljševala. Zato pričakujemo, da bo ustavno sodišče o zadevi, ki se dotika vsakega davkoplačevalca, čim prej odločilo.
Zavedamo se, da se Ustavno sodišče Republike Slovenije bori s kadrovsko stisko in da obravnava izredno veliko število zadev. Zadnji podatki kažejo, da je to tudi posledica »neodgovornega« odločanja poslancev. Lani je bilo namreč v Državnem svetu Republike Slovenije, ki predstavlja interesne družbene skupine in lokalne interese, izglasovanih kar enajst vetov na zakone, ki jih je sprejel Državni zbor Republike Slovenije. Na Ustavno sodišče Republike Slovenije pa je bilo podanih sedem ustavnih presoj. To so rekordne številke, saj Državni svet Republike Slovenije še nikoli ni podal Državnemu zboru Republike Slovenije toliko rdečih kartonov. Ob tem nas skrbi, da poslanci in poslanke pri mnogih zakonih zlahka preslišijo tako glas dejanske stroke kot lastne Zakonodajno-pravne službe, ki opozarja na odstopanja zakonskih predlogov od ustave in pravnega reda. V kolikor se to dogaja zaradi nepoznavanja ustave s strani izvoljenih predstavnikov ljudstva, je to zaskrbljujoče, naravnost nerazumsko pa, v kolikor je to posledica namerne ignorance pravnega reda, ker ta ne ustreza parcialnim ali ideološkim stališčem vsakokratne oblasti. Karkoli je razlog, pa je dejstvo, da zakonodajna veja oblasti s pogostimi in nepremišljenimi zakonodajnimi spremembami izdatno prispeva k manjši pravni varnosti in blaginji vseh, saj omejuje pravice posameznikov in hromi konkurenčnost slovenskih podjetij.
Trenutno veljaven, in po našem mnenju neustaven Zakon o dohodnini, je že oškodoval številne zaposlene. Do konca leta 2025 bo na primer zaposleni s povprečno plačo ob skupaj 1170 evrov, ki bi mu sicer ostali po prej veljavni ureditvi. Od letos bodo zaradi nespremenjene splošne davčne olajšave na slabšem tudi vsi prejemniki minimalne plače. V vmesnem času pa so ti isti delovno aktivni prebivalci poskrbeli, da se je lani glede na leto 2022 v državne blagajne steklo dodatnih 1,5 mrd evrov samo iz naslova socialnih prispevkov (dodatnih 740 mio), dohodnine (dodatnih 280 mio) in davkov na plačilno listo (kar 500 mio več kot v letu 2022). V Gospodarskem krogu verjamemo, da si ljudje zaslužijo obdržati mnogo več od tega, kar ustvarijo.
Nesposobnost države, da se racionalno organizira in debirokratizira, ter njene stalne prevelike potrebe, žal vodijo v nižjo blaginjo ljudi in nižjo gospodarsko rast v Sloveniji.
V mesecu marcu se je Gospodarskemu krogu pridružila že 16. organizacija, Davčno svetovalna zbornica Slovenije. Njen predsednik, mag. Ivan Simič je ob tem povedal: »Gospodarski krog je gibanje, ki združuje organizacije, katerim ni vseeno, v kakšnem poslovnem okolju živimo. Slovenija je dežela priložnosti, žal pa jo birokrati s svojimi birokratskimi predpisi in vedno višjimi davki oddaljujejo od poslovno razvijajočega se dela sveta. Želimo si predvidljivo in stabilno davčno okolje, v katerem bodo v ospredju davkoplačevalci, ki polnijo državno blagajno. Zato smo se v Davčno svetovalni zbornici Sloveniji odločili, da pristopimo h Gospodarskemu krogu in prispevamo naš delež pri ustvarjanju boljšega poslovnega okolja v Sloveniji. «
Gospodarski krog je odprta platforma gospodarstva in kmetijstva, z jasno željo združevati vse, ki želijo sodelovati, s skupnim ciljem biti močno zavezništvo za družbo blaginje v Sloveniji. Tudi v prihodnje bomo zagovornik dialoga in premišljenih odločitev, ki so v skladu s pravno državo in ambicijo boljšega poslovnega in življenjskega okolja.
