Raziskovanje vesolja predstavlja velike strateške in gospodarske priložnosti za države in podjetja. Ob tem pa je potrebno vse znanje in rešitve, ki jih imamo, uporabiti za boljše življenje in večjo vzdržnost na Zemlji, saj bomo lahko samo tako še naprej premikali meje mogočega, je bilo glavno sporočilo današnjega AmCham Poslovnega zajtrka voditeljev z naslovom “Pot v vesolje, napredek na Zemlji”.

V pogovoru, ki je potekal v okviru Strateškega foruma Bled, so sodelovali Rebecca Bresnik, namestnica glavnega svetovalca za mednarodne zadeve Nasinega Johnson Space Centra, Gordon Campbell iz direktorata za opazovanje Zemlje pri Evropski vesoljski agenciji, prof. dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, dr. Tomaž Rotovnik, izvršni direktor podjetja SkyLabs in Dušan Olaj, generalni direktor Duola. Z gosti se je pogovarjala mag. Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija, dogodek pa je potekal pod častnim pokroviteljstvom Zdravka Počivalška, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije.

V uvodnem nagovoru je minister Počivalšek dejal, da je vesolje ena najbolj vročih tem, ki predstavlja poslovne priložnosti za velika in mala podjetja iz vseh sektorjev, od kmetijstva do umetne inteligence. Prepričan je, da so vesoljske tehnologije strateškega pomena tudi za Slovenijo, saj lahko igrajo pomembno vlogo pri dvigu gospodarske rasti ter prehodu na zeleno in digitalno. Minister je izrazil zadovoljstvo, da v vesoljski industriji že delujejo tudi slovenska podjetja, da se v Sloveniji že dogajajo impresivni vesoljski projekti in da jih pri tem podpira tudi država.

V začetku razprave je prof. dr. Andreja Gomboc povedala, da živimo v obdobju, ko lahko zaradi razvoja znanosti in tehnologije resnično preučujemo vesolje in se sprašujemo o našem mestu v vesolju ter o tehnologijah, ki jih razvijamo in uporabljamo pri raziskovanju vesolja. Brez znanja, ki ga imamo, ne bi mogli raziskovati vesolja, znanje, ki ga pridobimo v vesolju, pa nam pomaga tudi na Zemlji, saj ga lahko uporabljamo v medicini, tehnologiji, in ves čas premikamo meje mogočega.

Rebecca Bresnik je kot eno ključnih komponent raziskovanja vesolja ob tem izpostavila sodelovanje. “Mednarodna vesoljska postaja je izjemni model mednarodnega sodelovanja, kjer skupaj delujejo ZDA, Rusija, Kanada, Japonska, Evropa. Vesolje je eno izmed področij, ki države vleče skupaj, kjer dejansko sodelujejo. V vesolje ne bomo šli sami, ker je predrago. Rabimo drug drugega, naša sredstva in tehnologijo, zato je prihodnost vesolja svetla,” je prepričana Bresnikova, ki je izpostavila tudi, da v prihodnosti ne bomo videli le partnerstva na Mednarodni vesoljski postaji, ampak bo vesolje poleg držav združilo tudi zasebne entitete ter druge, bolj nekonvencionalne mednarodne partnerje. Bresnikova je kot primer dobre prakse izpostavila sporazum Artemida, ki naj bi bil nov okvir sodelovanja v vesolju, ki se mu pridružujejo številne države.

Slovenija med vodilnimi državami na področju vesoljskih tehnologij

Gordon Campbell je izpostavil, da je Evropska vesoljska agencija (ESA) z delom začela dovolj zgodaj in da imajo zato evropske države, med njimi tudi Slovenija, pomembne raziskovalce, strokovnjake in tehnologije. Njihova znanja in razumevanja vesolja uporablja ves svet, saj je Evropa vodilna pri razvoju vesoljskih tehnologij.

Dr. Tomaž Rotovnik je povedal, da je, ko začneš razmišljati o vesoljski tehnologiji, najprej potrebno osvojiti ogromno znanja in najti nišni trg, kjer lahko potem začneš graditi svoje ključne kompetence. Začneš z manjšimi projekti, ki se razvijajo, da lahko kasneje delaš z večjimi podjetji. “Tako je tudi Skylabs prišel na zemljevid vesoljskih podjetij, saj imamo komercialno dejavnost, ki jo opravljamo za večja podjetja,” je povedal direktor podjetja, ki je s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru sodelovalo pri razvoju nanosatelita Trisat. “Najtežje je bilo financiranje, saj vesoljska tehnologija ni poceni,” je povedal in dodal, da so najprej imeli znanje in ideje, potem pa so s pomočjo ESE stopili v vesoljsko tekmo.

Dušan Olaj, ki se v okviru svojega podjetja prav tako ukvarja z vesoljskimi tehnologijami, je povedal, da so njih na vesoljsko pot pripeljale izkušnje. Danes so njihovi partnerji ESA, Nasa, Japonci in drugi, prepričan pa je, da je investiranje v vesoljske tehnologije investiranje v prihodnost. “Odkrivanje Marsa je vzvod za razvoj in naš potisk v prihodnost. Vesoljske tehnologije so ključnega pomena, da bodo naša življenja v prihodnosti boljša. Tega se moramo zavedati in se osredotočiti na vesolje, tako bo slej kot prej Mars naša destinacija,” je prepričan Olaj.

Kdaj in kako na Mars?
Gomboceva je ob tem povedala, da je vesolje kruto okolje, saj je izven zaščitnega območja Zemlje, a da se bodo odkrivanje vesolja in poskusi njegovega naseljevanja nadaljevali. Po njenem mnenju je Luna, kamor so do sedaj pošiljali ljudi, le vmesna postojanka, pravi izziv pa nam predstavlja Mars. Mars je več mesecev potovanja oddaljen od Zemlje, a je planet, je večji in je podoben Zemlji. Nima atmosfere in magnetnega polja, a je glede na sončni sistem dokaj blizu, ni prevroč, na njem ni preveč plina. “Mars se zdi kot racionalna opcija, a je še vedno velik izziv,” je povedala in dodala, da si ne upa napovedati, kdaj bi človeštvo lahko odpotovalo na Mars. “Ne smemo razmišljati, da se bomo vsi preselili na Mars, ko bomo dokončno uničili Zemljo. To ne bo šlo, planeta B ni. Na Zemlji moramo rešiti svoje probleme, vesolje in tudi Mars pa nam lahko pri tem pomagata,” je še opozorila.

Tudi Rotovnik je opozoril na pomembnost vzdržnosti Zemlje. “Vesoljske tehnologije bodo igrale pomembno vlogo pri zagotavljanju vzdržnosti Zemlje. Svetovna populacija raste, vzpostaviti moramo 100 % reciklirani krog, zmanjšati moramo emisije toplogrednih plinov in količino smeti, po drugi strani bomo na Zemlji rabili vedno več virov. Pri vsem tem nam lahko pomagajo vesoljske tehnologije,” je prepričan Rotovnik.

Campbell je, tako kot prej Bresnikova, dejal, da je najpomembnejše sporočilo vesoljskega raziskovanja to, da bo za razvoj potrebno sodelovanje. “Ni države ali podjetja, ki bi imelo dovolj znanja in produktov, da bi lahko sami uspeli v vesolju. Zato je nujno potrebno sodelovanje, ključno vlogo pa bodo odigrala nišna podjetja, tudi takšna, ki se ne vidijo kot podjetje, ki ponuja vesoljsko tehnologijo. Imajo pa znanje in elemente, ki nam bodo pri tem pomagali,” je opozoril. Pri tem po njegovem mnenju pomaga tudi komercialno odkrivanje vesolja, s tem pa se strinja tudi Rotovnik, ki je dodal, da smo v začetku človeškega odkrivanja vesolja na bolj množičen način, zato moramo začeti razmišljati o možnostih potovanja v vesolje in moramo začeti testirati tehnologije, ki bodo to omogočile.

Po mnenju Bresnikove je pomen komercialnih poletov v vesolje ta, da odpira vesolje navadnim smrtnikom. “Do zdaj so v vesolje potovali le vladno izurjeni astronavti. Richard Branson v vesolju pa prinaša sporočilo ljudem, da bo nekoč v vesolje lahko šel kdor koli. Stroški so res izjemno visoki, a sporočilo je, da je pot v vesolje mogoča. Otroci se začnejo zavedati, da obstaja možnost, da bodo šli v vesolje, ter so v to pripravljeni investirati svoje znanje,” je povedala Bresnikova, ki je tudi žena astronavta Randyja Bresnika, ki je v vesolju preživel kar 149 dni.

Kakšna je prihodnost vesoljskega raziskovanja?
O prihodnosti raziskovanja vesolja je Olaj povedal, da je vesolje samo sprožilec in da je največji izziv zdaj razvoj novih materialov in tehnologij, ki še ne obstajajo, a bodo igrali ključno vlogo v raziskovanju vesolja. Rotovnik je prepričan, da je bližnja prihodnost vesolja jasna – raziskovanje Lune, raziskovanje Marsa, nova vesoljska postaja. “Še vedno pa nimamo tehnologij, ki bi preprečile elektroniki, da v vesolju dela škodo. Če nam to uspe rešiti, če bomo uspeli razviti takšne produkte, bo to velik preboj v raziskovanju vesolja,” je povedal.

Gomboceva je za prihodnost napovedala velika nova odkritja. “Trenutno poznamo približno 5 odstotkov vesolja – zvezde, ozvezdja, planete. Še vedno pa ostaja 95 odstotkov, ki jih ne poznamo, to je črna materija in črna energija. In to so ključna vprašanja v znanosti, na katere bi radi dobili odgovore v naslednjih desetletjih,” je povedala. Campbell je ob tem dodal, da so ključna vprašanja, ki jih moramo naslavljati ta, kako izkoristiti vesolje in znanja o vesolju pri spopadanju s podnebnimi spremembami ter kako zagotoviti demokratičen dostop do vseh informacij in podatkov v vesolju. “Seveda pa se moramo zavedati tudi tega, do kam smo že prišli. Vse jemljemo preveč kot samoumevno, a dosegli smo že res ogromno in na tem je potrebno graditi,” je še dodal.

Tudi Bresnikova je opozorila na to, da je naše delovanje v vesolju neverjetno. “21 let že imamo ves čas nekoga v vesolju, na Mednarodni vesoljski postaji,” je povedala in dodala, da moramo na vsem tem znanju graditi. “Naučimo se, kar se lahko, in to uporabimo na Zemlji, da bodo naša življenja boljša. Želim si, da v orbiti ne bodo vladale vlade, da se bomo vrnili na Luno in tam ostali, da se bomo naučili, kako živeti v različnih okoljih v vesolju in onkraj njega,” je dodala za konec.