Na današnjem AmCham Poslovnem zajtrku z naslovom “Konkurenčno gospodarstvo je osnova za družbo blaginje” so se gosti Blaž Brodnjak, predsednik, AmCham Slovenija, in predsednik uprave, NLB, Tibor Šimonka, predsednik, Gospodarska zbornica Slovenije, in Dagmar von Bohnstein, predsednica, Slovensko-nemška gospodarska zbornica (AHK Slowenien), strinjali, da moramo ob nujni vzpostavitvi prijaznejšega davčnega okolja ponotranjiti dinamičen pogled, saj lahko le na ta način zavzamemo dolgoročno perspektivo, ki je ključnega pomena za prihodnost Slovenije. Potrebno je znižati davke na plače, saj bo samo to preprečilo beg talentov, in ozavestiti, da konkurenčno gospodarstvo povečuje družbeno blaginjo.

Pogled na raziskavo o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je predstavil Marko Derča, partner, Kearney. Premierno smo predstavili tudi poročilo »Primerjava neto dohodkov zaposlenih v izbranih državah CEE«, ki ga je za AmCham Finančno komisijo pripravil KPMG. Slovenija je med prvimi tremi državami, vključenimi v poročilo, ko primerjamo višino davkov in prispevkov za socialno varnost v okviru skupnih stroškov zaposlenih.

Celotna AmCham skupnost se zavzema za stabilno in predvidljivo poslovno okolje, v zadnjem letu pa smo večkrat izpostavili umanjkanje  dialoga z vlado. Tako je tudi predsednik AmCham Slovenija Blaž Brodnjak uvodoma še enkrat opozoril, da imamo v Sloveniji najvišje davke, in izpostavil še: »Današnja demokracija ima svoje pomanjkljivosti … Najprej predlagam spremembo volilnega sistema. To je resen izziv. To niso ljudje, ki smo jih izbrali. Državo vodi oseba, ki ne upošteva 15 organizacij?«

Tibor Šimonka se je strinjal, da je v obdobju, ko recesija trka na vrata, dodatno obremenjevanje gospodarstva in ignoriranje makroekonomskega okolja nesprejemljivo, in je tako vedenje ob zavedanju, da je naše gospodarstvo že med najbolj obdavčenimi v Evropi, primerjal z državnim predatorstvom.

Dagmar von Bohnstein pa je podala pogled nemške poslovne skupnosti na po-poplavno situacijo in ravnanje z gospodarstvom. Dejstvo je, da je poslovna skupnost podprla svoje zaposlene, druga podjetja in lokalne skupnosti; pokazala je veliko solidarnost in zavzemanje za čim hitrejšo obnovo svoje države. Zato je predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice izpostavila: »Samo uspešno podjetje, ki ni pretirano davčno obremenjeno, lahko podpira skupnost, v kateri deluje … Gospodarstva ne smemo obravnavati kot nasprotnika … Ravno gospodarstvo je tisto, ki poveča blaginjo države.«

Stanje o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je na dogodku z raziskavo podprl Marko Derča, partner, Kearney. V primerjavi z drugimi, referenčnimi skupinami držav, slovensko gospodarstvo glede na BDP še vedno zaostaja v konkurenčnosti. Kljub temu pa Slovenija v obdobju med leti 2017 in 2022 beleži 2,4-odstotno rast BDP na prebivalca, medtem ko je povprečje v EU-27 1,3 %. Splošna moč gospodarstev je odvisna predvsem od produktivnosti dela. Inovacije podpirajo produktivnost, zaostanki na področju vpeljave inovacij pa vplivajo na moč našega gospodarstva. Marko Derča je poudaril, da je sta za uspešno gospodarstvo najpomembnejša predvidljivost zakonodajnega okolja in inovativnost. Vendarle pa se moramo zavedati, da sta hitre spremembe in volatilnost današnja globalna obeta; pričakujemo lahko namreč geopolitične pretrese, vedno večjo vlogo podnebnih sprememb, nestalno stopnjo inflacije in neravnovesja na trgu dela.

Šimonka je poudaril, da je Slovenija sicer izvozno naravnana ekonomija, ampak če pogledamo to strukturo, izvažamo malo tistih stvari, kjer igramo neko močnejšo vlogo. Naša dodana vrednost se ne more zvišati, če se ne bo vlagalo v raziskave in razvoj, in čas je, da država to resnično ozavesti. Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije ima zdaj veliko večjo vlogo, vendar niso povečali število zaposlenih, kar po njegovem mnenju izraža neresnost. Povedal je, da davčna reforma, ki so jo predlagali, sloni predvsem na stimulaciji mladih, ki so nosilci tega preboja: »Brez ekonomije ni močne socialne države – osnovni pogoji so vlaganje v raziskave in razvoj in prijazno davčno okolje.« Želi, da se nagrajevanje poslovne uspešnosti veže na plačo zaposlenega, ne na povprečno plačo v Sloveniji; davčno spodbudo bi dali tistim podjetjem, ki so inovativna in ki dosegajo neke razvojne kriterije; da se dohodninska lestvica indeksira in da se uvede davek na nepremičnine in drugačna obdavčitev nepremičnin poslovnih subjektov. Izpostavil je, da od predlagane davčne reforme ni bilo nič sprejeto s spoštljivim razumevanjem, kaj šele implementirano. Zaključil je, da verjame, da bi bila blagajna v prvih dveh letih prikrajšana za prihodke, vendar pa je hkrati prepričan, da bi bili tako prihodki po dveh letih večji.

KPMG je za AmCham Slovenija razvil poročilo o primerjavi neto dohodka zaposlenih iz Hrvaške, Madžarske, Češke, Poljske, Slovenije, Slovaške in Srbije, ki vključuje primerjave neto dohodka pri bruto zaslužku 25.000€, 54.000€ in 100.000€. Najvišjo neto plačo pri 25.000€ bruto dobi delavec na Češkem, in sicer 18.500€, najnižjo pa v Sloveniji, 16.620€. Tudi ob plači 54.000€ bruto največ dobijo na Češkem, 39.960€, najmanj, in sicer 32.510€, pa zaslužimo v Sloveniji. V Srbiji zaposleni od 100.000€ bruto plače prejmejo 80.000€ neto, kar jo uvršča na prvo mesto med izbranimi sedmimi državami iz srednje in vzhodne Evrope, najmanj pa v Sloveniji, 55.240€. Slovenski zaposleni so v primerjavi z ostalimi državami, vključenimi v poročilo, najbolj obdavčeni in tako prejemajo najnižje plačilo.

Glavni izsledki poročila so:

• V vseh treh primerih (25.000€, 54.000€ in 100.000€) dobijo zaposleni v Sloveniji najnižjo neto plačo.
• V vseh treh primerih so v najboljšem položaju zaposleni iz Češke, ki prejemajo najvišji ali drugi najvišji neto dohodek.
• Za Češko se na lestvici neto dohodka najvišje uvrstita Srbija in Slovaška.
• Slovenija je med prvimi tremi državami, vključenimi v poročilo, ko primerjamo višino davkov in prispevkov za socialno varnost v okviru skupnih stroškov zaposlenih med državami srednje in vzhodne Evrope.
• V primeru bruto plače 100.000€ je najvišji neto dohodek v Srbiji, in sicer 80.000€.

Blaž Brodnjak je ob pogovoru o zadržanosti odločevalcev za naslavljanje izzivov in obremenitvah plač v Sloveniji ter njunih posledicah izpostavil: »V tej regiji imamo priložnost … Če bo obdavčenost dela nižja, bomo imeli nekaj časa luknjo v državni blagajni, a bomo hkrati v državo privabili tuje in obdržali domače talente.« Poudaril je, da nam zaradi statičnega razmišljanja umanjka dolgoročna, dinamična perspektiva, ki je ključnega pomena za svetlo prihodnost Slovenije.

Dagmar von Bohnstein je poudarila: »Dajte ljudem priložnost, da lahko dosežejo odlične rezultate. Kako so lahko ambiciozni in dosegajo najboljše rezultate, če sodelovanje ni obojestransko? Vlagajte v svoje ljudi in jih spodbujajte. To bo odprlo priložnosti za prihodnost.«

Blaž Brodnjak je dogodek zaokrožil z mislijo, da je tudi majhen korak v pravo smer dober znak. »Slovensko prebivalstvo ima podjetniško miselnost. Olimpijske igre povedo vse o duhu tega naroda. Konkurenčnost je v naših genih, vendar moramo prilagoditi davčni sistem. Kapital ni zlo, pač pa vzvod za rast. Pred nami je svetla prihodnost, dajmo si zastaviti cilje in štartajmo.«