AmCham Fokus: Vibracije usklajenosti: Šport, poklic in osebni čas v harmoniji
Na aprilskem AmCham Fokusu »Vibracije usklajenosti: Šport, poklic in osebni čas v harmoniji«, ki je predstavljal zaključni dogodek projekta PROMETEJ, smo se z dr. Andrejem Natererjem, izrednim profesorjem na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, asist. mag. Tamaro Stanković iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anjo Megušar iz Knauf Insulation pogovarjali o pomembnosti vzpostavitve zaupanja zaposlenih, smiselnosti vlaganja v športno aktivnost, iskanju ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, spodbujanjem zdravega delovnega okolja in mentorskih programih, ki spodbujajo osebno in poklicno rast zaposlenih. Dogodek je povezovala mag. Simona Špilak, direktorica, BOC Institute.
Dogodek je predstavljal sklepno dejanje projekta PROMETEJ, katerega nosilec je AmCham Slovenija in v katerem sodeluje še devet partnerskih organizacij. Glavni cilj ambicioznega projekta je opolnomočenje zaposlenih in lajšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja pri delu od doma. Dr. Andrej Naterer je predstavil rezultate analize učinka intervencije, po kateri:
● So udeleženci svoje delo v veliko večji meri povezovali z občutkom smisla življenja;
● So udeleženci delo bistveno bolj povezovali z občutkom zavzetosti, občutkom dosežka in nasploh s prijetnimi čustvi;
● Je udeležencem nekoliko bolj pomembna vključenost v delovno okolje;
● So udeleženci bolj ozaveščeni (npr. glede usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, vprašanj glede spola, težav in priložnosti);
● Se udeleženci v povprečju počutijo bolje opremljene za delo na domu, ko gre za psihološke in socialne/kulturne spretnosti;
● So udeleženci pretežno bolj zadovoljni z vsemi izmerjenimi vidiki usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.
V nadaljevanju je dr. Naterer podrobneje orisal cilje projekta. V ozadju zasnove je ideja o Bourdieujevih treh oblikah kapitala. Podjetje se v svojem jedru osredotoča na ekonomski kapital, ki pa se po svojem pomenu in učinkih zanj ne razlikuje bistveno od socialnega in kulturnega. Dr. Naterer je izpostavil, da je ekonomski kapital mogoče transformirati v drugi dve obliki kapitala – in obratno: »Vse tri oblike kapitala morajo delovati skupaj, s čimer se je tudi projekt ukvarjal. V samem jedru je opolnomočenje zaposlenih. Ugotovili smo, da je po koncu projekta pripadnost zaposlenega podjetju večja, kar nakazuje na povečanje socialnega kapitala, ki ga podjetje lahko pretvori v ekonomskega. To pomeni, da ima skrb za zaposlene pozitivne ekonomske učinke.« Hkrati vložki v kadre povečajo dojemanje lastne realizacije in samoaktualizacije zaposlenih.
Primer dobre prakse mentorske sheme iz projekta PROMETEJ je predstavila Anja Megušar, ki je orisala sistem tako imenovanega »well-being buddyja«. Projekt je od vsega začetka vključeval zaposlene, ki so opravili »well-being« izobraževanje in bili razporejeni v pare, da bi si med seboj pomagali pri soočanju z izzivi. Cilj je bil, da zaposleni skozi pogovore najdejo rešitve za lastne izzive, tema delavnic pa je bila osredotočena na spodbujanje pozitivnih emocij, pri čemer so zaposleni sami raziskovali, kaj pri njih vzbuja te občutke. Odziv zaposlenih je bil izjemno pozitiven, saj je omogočil povezovanje med oddelki, hkrati pa so ocenili, da so jih delavnice opremile s koristnimi napotki. V prihodnje nameravajo model »well-being« mentorstva še nadgraditi in razširiti.
Asist. mag. Tamara Stanković je na dogodku izpostavila pomen športa in njegovega vpliva na tako v zasebno kot poklicno življenje. Pravi, da je vlaganje podjetja v športno aktivnost zaposlenih definitivno investicija: »Lahko je definicija podjetja ekonomski kapital, ampak jaz sem prepričana, da so podjetje ljudje. Prvo vprašanje, ki si ga vsak človek zastavi, je, zakaj je vse bolj pomembno kot jaz sam, zakaj skrb zase tako zanemarjamo. Imamo že en kup podjetij, ki se tega zavedajo in vlagajo v gibanje svojih zaposlenih. Zakaj ne bi podjetje poskrbelo za to? Vsi vemo, da gibanje pozitivno vpliva tako na telesno kot duševno zdravje.« Poroča, da je raziskav že kar precej – najprej so se začele dotikati povezanosti med telesno aktivnostjo in učinki na zdravje, kasneje so se začele konkretno naslavljati vpliv fizične aktivnosti na delovno uspešnost, produktivnost in podobne kazalce. Konkretno naj bi se pri telesno aktivnih možnost upravljanje časa in usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja izboljšala do 60 %. Dotaknila se je tudi dveh novih funkcij v podjetju, in sicer »chief happiness officer« in »chief well-being officer«, ki sta v tujini že zelo pogosti.
