Na tokratnem AmCham Poslovnem zajtrku z naslovom “Kaj leto 2023 prinaša slovenskemu gospodarstvu?” so o realnem stanju, izzivih in priložnostih trenutnega poslovnega okolja z nami delili predstavniki slovenskega gospodarstva. Z nami so bili Blaž Brodnjak, predsednik uprave, NLB in predsednik, AmCham Slovenija; Nevenka Kržan, članica uprave, Luka Koper; Marko Lotrič, ustanovitelj, LOTRIČ Metrology in predsednik Državnega sveta Republike Slovenije. Pridružil se nam je tudi dr. Peter Wostner, sekretar, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj ter urednik Umarjevega poročila o produktivnosti, ki nam ga je na dogodku tudi predstavil. Za razvoj gospodarstva in družbe v prihodnje bo ključno postaviti dolgoročno strategijo razvoja Slovenije ter zagotoviti ustrezen kader. To pa bo omogočil le družbeni dogovor in spremembe na področju davkov, izobraževanja, investicij in inovacij.

Neusklajenost realnosti gospodarstva in nenehnih sprememb davčnega okolja, pomanjkanje kadrov in beg talentov ter kriza zdravstvenega sistema je bila rdeča nit tokratnega AmCham Poslovnega zajtrka. Prav o pomenu kulture dialoga in moči odnosov v gospodarstvu je uvodoma spregovorila tudi mag. Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe:  “Ko govorimo o moči odnosov, je pomembno, da se gospodarstvo razume med seboj … Upam, da leto 2023 ne bo samo leto težkih odločitev, ampak tudi pametnih reform in trenutek, ko bo gospodarstvo pokazalo, da smo steber družbe in da ESG niso samo črke, ampak način, kako delujemo.”

Gostje današnjega dogodka so se strinjali, da so vsi aktualni pogovori o reformah pomembni, ampak da je ključna reforma, ki določa o soodvisnosti drugih in poslovnem okolju v Sloveniji, prav davčna. Blaž Brodnjak je to logiko ponazoril s problemom pomanjkanja IKT kadrov, saj vsako uspešno podjetje potrebuje visoko kvalificirane zaposlene in ob temu povedal, da je Slovenija edina v balkanski regiji, ki ima tako visoko obdavčitev visoko iskanih poklicev ter da šolski sistem ne proizvede dovolj strokovnjakov glede na potrebe trga. Tudi Marko Lotrič se je strinjal, da je balkanski prostor kadrovsko izpraznjen, Nevenka Kržan pa je opozorila na problem pri dolgoročnih delovnih dovoljenjih in birokratskih ovirah pri zaposlovanju tujcev. Brodnjak je kot rešitev predlagal davčne spodbude za deficitarne poklice. Tako bi lahko kader pritegnili tudi iz tujine, ker reforme nimajo takojšnjega učinka in v sistemu nagrajevanja visoko iskanih kadrov: “Davčne strukture izpostavljam kot pomembnejše za šolski sistem. Tako bo postal agilnejši v dogovoru z gospodarstvom … Strinjam se, da država podpre prekvalifikacijo v deficitarne poklice. Izobraževalna reforma je tudi potrebna, ampak je nujno da spodbudimo prekvalifikacijo.”

Visoka frekvenca davčnih predpisov v Sloveniji vpliva na (ne)predvidljivost poslovnega okolja. “Davčno okolje in tudi ostali elementi zakonodajnega okvirja ki vplivajo na denarne tokove v podjetjih je bistveno kar bo pogledal vsak lastnik,” je povedala Nevenka Kržan iz Luke Koper in ob temu poudarila: “Naša osnovna mantra je, da gospodarska družba poskrbi zase ne da računa na pomoč države, ampak to tudi pomeni, da bi mogli računati tudi na stabilnost. Dolgoročni pogled nam vedno malo zmanjka, smo kratkovidni.”

Skregana z davčno logiko in neustavna po mnenju strokovnjakov je tudi notranje lastniška obravnava, pri čemer je Lotrič izpostavil vprašanje: “Kaj nam pomaga zakon o notranjem lastništvu, če nas povozi vsaka davčna zakonodaja?” Brodnjak je predlagal, da je za vzpostavitev ravnovesja na različnih trgih potrebno smiselno obdavčiti premoženje in uravnoteženje potrošnje davčne blagajne, pri čemer je ključen družbeni dogovor: “Slovenija ne spoštuje glavnega družbenega dogovora – Ustave Republike Slovenije – vključno levi in desni.”

Realno gospodarsko sliko Slovenije pa nam je predstavil dr. Peter Wostner. Konkurenčnost v Sloveniji napreduje počasi – tako počasi da ne dohitimo tistih ki so spredaj in nas dohitevajo tisti, ki so za nami. Če hočemo biti dobri v teku na dolge proge, moramo preiti v digitalno preobrazbo in zeleni prehod, pri čemer je Wostner opozoril tudi na pomen avtomatizacije procesov javnih sistemov. Tudi današnji potrošnik že ceni ESG merila, ki so postala pomemben kriterij nakupa. Poudaril je, da so potrebni odločnejši koraki za strukturni napredek. Ključni razlog, da Slovenija zaostaja pa prepozna v tem, da bistveno premalo investiramo. Brodnjak je poudaril tudi, da država ni vzpostavila mehanizma za razvoj kapitalskega trga. Zaključil je, da na ta način ne stimuliramo ambicioznosti, inovativnosti, delavnosti in s tem napredka ter da gospodarstva odločevalci ne prepoznajo za pomemben podsistem družbe. Lotrič je ob tem dodal, da: “… se lahko poenotimo in izhajamo iz zaupanja. Druga Švica bomo postali le, če bomo drug drugemu zaupali”.