Tokratni intervju je nastal junija, ravno pred poletnimi dopusti in zaradi tega in zgodovine, ki jo imava z Barbaro (bila je namreč moja mentorica v sezoni 2018/2019 programa AmCham Mentor), je potekal v še bolj sproščenem vzdušju kot sicer. Bil je tudi prvi »Leaders are Readers« pogovor, ki sem ga po covid omejitvah lahko imela v živo, in tako sva se z Barbaro vsaka s svojo Coca-Colo (njena je bila Zero) zleknili v kavarni v pritličju Kristalne palače, v kateri je situiran slovenski Microsoft, in načeli temo branja.
KDO SPLOH ŠE BERE?
Takoj na začetku je Barbara izstrelila, da trenutno nima časa za branje. Začutila sem olajšanje, saj sem tudi sama trenutno v krču kar se tiče branja. Moj seznam knjig, ki bi si jih želela prebrati, se samo daljša, tokratno poletje je bilo glede branja precej slabo produktivno. Tako sva načeli temo različnih življenjskih obdobij in vloge in časa za branja, ki ga imamo oziroma si ga vzamemo. Barbara je bila vestna bralka od majhnih nog. Brala je rada in veliko. Isto knjigo je bila sposobna prebrati po trikrat, štirikrat, kot primer navede knjigi Bobri in Pod svobodnim soncem. Pri hčerki opaža, da danes v šolah ne »terajo« več, da otroci zaključijo bralno značko, medtem ko je bilo za naju to nekaj najbolj samoumevnega. Naredim si miselni zaznamek, da naj bom pri svoji prvošolki pazljiva na bralne navade. Barbara pravi, da ima pa absolutno obdobja, ko je sposobna veliko brati, še posebej si za to vzame čas med dopustom.
BRATI (FIZIČNO) KNJIGO
Verjame v to, da branje od malih nog – ampak ne v elektronski obliki, temveč na knjigi, papirju – spreminja možgane. Veliko je prebrala tudi v tujih jezikih – nemščini, angleščini, in pravi, da ti tako branje da čisto neko drugo perspektivo. Raje bere fizične knjige, ki jih kot pravi knjižni molj opiše s »takšna, ki zadiši« in pojasni s prijetnimi občutki, ki jo oblijejo, ko da z nove knjige stran plastični ovitek, ker je zdaj njena. Kljub temu koristi tudi Kindle. Pravi, da je koristen, ker pomaga pri prevodih. Nekje polovico vsebin prebere »na papirju«, preostanek na elektronskih bralnikih (tudi na računalniku), kjer opaža, da je njen razpon pozornosti bistveno krajši.
ZA DUŠO
Ko jo povprašam, kakšen vpliv je imela na njene bralne navade korona, odgovori, da so eni pekli več kruha, ona pa je spet začela več brati. Palomo negra Mihe Mazzinija recimo ali pa Draga Jančarja, tako, za splošno izobrazbo. Vendar pa je daleč najlepša knjiga, ki je v zadnjem času pustila vtis nanjo, Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj. Avtorico pozna, z zgodbo se lahko zaradi prezgodnje izgube matere lahko poistoveti in pri branju uporabila zajeten kup papirnatih robčkov. Za dušo in sprostitev se najraje vrne h kriminalkam, preko katerih se je dobro naučila tudi tujega jezika.
KNJIGA JE DARILO
Od poslovnih knjig rada bere o tem, kako se pogovarjati o težkih temah, o raznolikosti in vključenosti, o odnosih. Eni zadnjih, ki jih je prebrala, sta bili knjigi Microsoftovih avtorjev Satye Nadelle Hit Refresh in Brada Smitha Tools and Weapons, ki govorita o tem, kako se je svet spremenil s tehnološkega vidika, o poigravanju s koncepti, varnosti podatkov, etičnih dilemah, razlikah v pristopih ZDA, EU in Kitajske do teh tem. Kaj prevlada, pravica do zasebnosti ali pravica do varnosti? V Microsoftu imajo sicer prav knjižnico, kjer imajo knjige v elektronski obliki, v glavnem ravno s poslovno vsebino, pa tudi na temo osebnostne rasti. Za branje leposlovja pa Barbara pravi, da se mora kar malo prisiliti, se pa zaveda, kako pomembno je. Za rojstni dan velikokrat dobi ravno knjige, kar ji veliko pomeni.
Bi kdaj knjigo napisala sama, jo vprašam. Pravi, da bi bila njena knjiga gotovo na temo tehnološkega sektorja, o tem, kaj vse se je spremenilo v zadnjih 15 letih, kako nam tehnologija omogoča delo od doma ter odločanje na podlagi podatkov, ki je še enkrat hitrejše, kot prej. Z nasmeškom pove, da bi jo gotovo začinila s kakšno dobro anekdoto, ki jih ima glede na izkušnje v tem sektorju nedvomno malo morje.
SPOŠTOVANJE DO PISCA
Knjig ne izbira samo zaradi platnice, čeprav ima rada lepo knjigo in jo tudi kupi. Jo bo pa potem tudi prebrala, ne bo samo za na polico. Tudi če je knjiga slaba, se po navadi prebije vsaj do polovice, jo pa potem spremlja slab občutek, če je ni dokončala. Iz globokega spoštovanja do avtorja. Pri izbiri naslednje knjige sicer vedno preveri komentarje (npr. na Amazonu), še bolj pa so ji pomembne osebne reference. Na ta način sta na njeno polico prišli na primer knjigi Growth Mindset Carol Dweck in Power Posing Brene Brown. Svoj »to read« seznam drži na mobitelu, knjige si deli s partnerjem na Kindlu. Ko jo povprašam o zapiskih glede prebranega, pri čemer sem sama precej slaba, pove, da si tu in tam v knjigi z lističem označi kakšen pomemben del, za kompleksnejše teme, kot je strategija, zriše miselne vzorce, načeloma pa o prebranem največkrat razmišlja med ukvarjanjem s športom in si kasneje zapiše povzetke svojih zaključkov. To me spomni lastnika našega podjetja, ki pravi, da do najboljših idej pride med vožnjo s kolesom. (Naredim si še en miselni zaznamek, naj več telovadim.)
KATERA BO NASLEDNJA KNJIGA?
Mojemu naslednjemu sogovorniku/-ci Barbara v branje predlaga knjigo Caroline Criado Perez »Invisible Women: Data Bias in a World Designed for Men«. In preden naju obtožite, da sva na koncu pogovora zajadrali v popolnoma feministične teme, pove, da gre za knjigo o raznolikosti in vključevanju, ne za temo moški vs. ženske. Knjiga govori o tem, da so ljudje okoli nas različni, in ko razvijaš nek produkt, plan, storitev, je potrebno to raznolikost upoštevati. Se strinjate?
Na izhodu iz kavarne sva naleteli tudi na enega izmed prejšnjih sogovornikov v tej rubriki, dr. Leonardija iz IBM, ki je pripomnil, da je bil moj zapis najinega pogovora precej dobeseden, tako da sem njemu na čast in tudi zato, ker se začenja novo šolsko leto (in s tem tudi novo AmCham Book Club leto), tokraten pogovor ubesedila v malo drugačni obliki. Upam, da vam je bralcem čez poletje uspelo prebrati veliko dobrih knjig in da boste vaše modrosti delili z nami tudi v novi sezoni.