Na AmCham Poslovnem zajtrku z naslovom “Kaj potrebuje slovensko gospodarstvo?” –  Dialog gospodarstva s kandidati in kandidatkami na predsedniških volitvah 2022 o poslovnem in investicijskem okolju v Sloveniji, so trije kandidati, ki jim ankete kažejo najboljšo uvrstitev; dr. Milan Brglez, dr. Anže Logar in dr. Nataša Pirc Musar soočili poglede na potrebe gospodarstva, ki sta jih predstavila nosilca naziva Manager leta 2022, Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, in predsednik, AmCham Slovenija ter Sabina Sobočan, Varis Lendava. Vsi kandidati so se strinjali, da je vloga predsednika v spodbujanju družbenega dialoga, iskanju točk soglasja med deležniki, reševanju in uresničevanju sistemskih problemov, v vspodbujanju gospodarske konkurenčnosti ter nujnosti proaktivnega reševanja zelene preobrazbe. Strinjali so se tudi, da bodo pri predlaganju ljudi v pomembnih državnih ustanovah gledali na strokovnost in ne na najmanjši politični imenovalec ter podprli uvedbo obveznega predmeta računalništvo in informatika v osnovne in srednje šole.

Blaž Brodnjak je uvodoma poudaril, da je namen AmCham Slovenija doseganje sodelovanja, izpostavljanje težav s katerimi se sooča gospodarstvo v Sloveniji, ki je v zadnjem času pogosto tudi stigmatizirano in je zato odpiranje tovrstnih razprav še toliko bolj pomembno. Izpostavil je, da je uspeh Slovenije odvisen od konkurenčnosti gospodarstva in sposobnosti ustvarjanja visoke dodane vrednosti. Meni, da mora Slovenija tekmovati s kvaliteto, ne s ceno in da ima Slovenija na tem področju še veliko prostora, saj znamka narejeno v Sloveniji še nima veljave v svetu. Izdelki, proizvedeni  v Sloveniji morajo biti tako še bolj kakovostni, da pa bi dosegli ta cilj pa je nujno obdržati in privabiti najboljše kadre. Brodnjak je izpostavil tudi, da je ključna vloga predsednika v tem, da deluje skladno z meritokracijo, ki jo je opredelil: «Le čevlje sodi naj Kopitar.« Meni, da ni sprejemljivo, da se pri predlaganju ljudi na ključne položaje v pomembnih državnih ustanovah glede na najmanjši politični imenovalec in ne na strokovnost.

Sabina Sobočan je izpostavila, da je vpeljava okoljskih načel v poslovanje ne le podjetij ampak tudi širše nujna ter da je potrebno ustvarjalno in pametno poganjati celotno gospodarstvo. V družinskem podjetju stremijo k enostavnosti in agilnosti, a pri tem potrebujejo razumevanje države: »Gospodarstvo je motor razvoja države in tega se je treba zavedati. Gonilna sila pa so izvozna podjetja. Če država ne bo nekaj naredila, mi ne bomo mogli biti konkurenčni. Na tujih trgih namreč ne tekmujejo podjetja, ampak države!«. Zavzela se je za več podjetniške miselnosti in inovativnosti na vseh položajih, tudi v javni upravi, saj se bo le tako lahko vzpostavila dolgoročna konkurenčnost gospodarstva.

Vsi trije predsedniški kandidati so se zavzeli za kulturo dialoga, preseganje sovražnega govora ter jo določili kot vodilo predsedniške funkcije.

Glede mednarodne konkurenčnosti in pomena gospodarstva, je dr. Anže Logar nadalje izpostavil, da je za gospodarski uspeh potrebna država, ki ima ugled v svetu, ki je proaktivna in išče nova tržišča prek gospodarske diplomacije. Država se mora odzivati na želje in zahteve gospodarstva v realnem času: «Oportunitetni strošek je bistveno dražji kot je bil 10 let nazaj, zato mora država biti agilna in odzivna na zahteve gospodarstva. Gospodarstvo pa mora biti glasnejše.« Dr. Milan Brglez je kot dejavnike mednarodne konkurenčnosti opredelil zeleni razvoj, podjetno državo, prebojne tehnologije in družbeno odgovornost, pri temu pa poudaril vključenost vseh akterjev družbe: »Socialni dialog je izhodišče na kateremu je treba vztrajati.« Dr. Pirc Musarjeva pa je izpostavila pomen kolektivne obrambe in nujnosti ukrepov na področju kibernetske, energetske, prehranske in človekove varnosti, pri kateri pomembno vlogo igrata socialna pravičnost in varnost.

Z ukrepom socialne kapice sta se strinjala tako dr. Nataša Pirc Musar kot dr. Anže Logar. Slednji je izpostavil, da se z vsakim odlašanjem tega ukrepa stroški višajo, med drugim pa bo posledica tudi to, da bo Slovenija izropana kadrov. Pirc Musarjeva je poudarila, da bi s socialno-razvojno kapico najboljšim kadrom olajšali, da ostanejo v Sloveniji, hkrati pa bi pridobili tudi tuje strokovnjake ter se s tem izognili trenutnemu stanju, ko smo tranzitna država za kadre Zahodnega Balkana. Dr. Milan Brglez pa se pri tem vprašanju ni želel postavljati na predhodna stališča – njegovo stališče bo oblikovano skladno z rezultati socialnega dialoga, ki bi lahko ustvaril tudi inovativne rešitve. Zanj namreč socialni dialog predstavlja izhodišče koncepta novega družbenega dogovora. Meni, da mora država ustvarjati pogoje za razvoj podjetij, v zameno pa lahko pričakuje družbeno odgovornost.

Sodelujoči so se strinjali, da so v slovenskem zdravstvenem sistemu ter še posebej na področju dolgotrajne oskrbe nujne hitre in obsežne spremembe. Ob koncu dogodka so se vsi predsedniški kandidati strinjali tudi, da bodo premogli toliko integritete, da bodo presegli najmanjši politični imenovalec z namenom skupnega dobrega pri predlaganju ljudi na položaje v pomembnih državnih ustanovah.