Internacionalizacija znanja in visokih tehnologij, od inovacij do poslovnega modela, ali lahko država z gospodarsko diplomacijo pomaga pri prodoru visokotehnoloških podjetij?
V okviru prvega dneva razvojno-investicijske konference U.S. – Slovenia Business Bridge, se je odvijal predkonferenčni dogodek – Technology Bridge, katerega del je bila 4. COBIK konferenca.
V duhu povezovanja znanja in inovacij s poslovnim okoljem, investitorji ter industrijo, kar je glavni namen centrov odličnosti, o katerih je tekla beseda, je Maja Makovec Brenčič, prorektorica Univerze v Ljubljani, ki je dogodek tudi moderirala, izpostavila, da Centri odličnosti že zdaj predstavljajo 2-3 odstotke priliva v gospodarstvu, v povprečju pa tudi večjo dodano vrednost v primerjavi z gospodarskimi subjekti v Sloveniji, generirajo zaposlitve in ponujajo potencial za mlade, inovativne posameznike. »Ne le vključiti podjetniško noto in pridobljeno podjetniško znanje- nastopiti moramo skupaj- odpiranje vrat, pomeni odpiranje vrat na globalnem nivoju!
dr. Jernej Pikalo, Minister za izobraževanje, znanost in šport RS
»Korak naprej lahko naredimo le skupaj- vsi vpleteni: država je pri tem pomemben partner. Centri odličnosti in vlaganje v inovacijo in visoko tehnologijo v današnjih težkih časih je pogumna in dolgoročno pomembna odločitev.« Izpostavil je pomembnost preseganja internacionalizacije znanja v smeri globalizacije: »Tehnološka investicija je najbolj dobičkonosna investicija z veliko dodano vrednostjo, a le če se poveže z gospodarstvom in trgom. Za čim večji učinek je nujno združiti raziskovalni potencial z industrijo, kjer so nujne zasebne investicije. Glavni cilj ne sme biti raziskovanje per se, ampak komercializacija inovacij in konkretni produkti na trgu. Raziskovanje se mora obrestovati- mora imeti dodano vrednost tudi s finančnega vidika.«
Frenk Smrekar, CEO, Jafral »Sanje lahko uresničiš, tako da slediš sam sebi.«
»Iz ideje in znanja, a pomanjkanja denarja smo se podali na pot iskanja tuje investicije, četudi čas ni bil pravi, smo želeli preživeti samo s svojim delom. Smrekar je izpostavil, da je podjetju »težko ustrezati razpisanim javnim razpisom, poleg tega pa prijava terja veliko časa in je nujna odločitev, če se nam izplača.
Dr. Marko Jaklič, Cobik in Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, je izpostavil problematiko slovenske klime, kjer je veliko znanstvenikov, raziskovalcev zelo motiviranih, a jih okolje demotivira. »Gre za veliko manjših stvari, ki pa se seštevajo: Ne spodbujamo dovolj prehodnosti raziskovalcev v podjetniške vode. Za majhne korake ni potreben le javni denar, veliko se da narediti z voljo in jasnim namenom.«
Dr. Zev Gurion, izvršni direktor, Aron BioMedical corridor, Akron, Ohio
»Zatresite čoln. Gotovosti je dovolj. Nič ni narobe če vam kdaj ne uspe«
»Nekdo, ki razume zakaj svet stoji na inovacijah«, z besedami Maje Makovec Brenčič pravi, da je nujno, da se inovacijo vzame iz lokalnega in okolja in se jo naredi globalno, pri čemer je končni cilj komercializacija- družba mora z inovacijo profitirati.
»Rast je mogoča le z novimi tehnologijami, te namreč generirajo inovacije, privlačijo nove talente, sposobne ljudi, poveča se izvoz… Slovenija ima izobražen kader, močno high tech bazo, finančno strukturo, ki omogoča investicijsko kulturo, kjer je potrebno sodelovanje državnega in zasebnega sektorja z roko v roki, podjetniško kulturo, kjer je seveda še veliko potenciala, vse to pa povezuje inovacijski ekosistem. Bistveno je, da Slovenija razvije vizijo na področju inovacij: če se odloči lahko postane center globalne inovacije, za kar je potrebna centralizacija sistema v obliki inovacijskega koridorja, grozda… Vloga vlade je, da je glavni podpornik, glavni igralci pa so podjetniki. Odločite se za smer komercialnih inkubatorjev, ki direktno vključujejo podjetnike. Država lahko financira podjetja, da ta sama komercializirajo inovacije.«
Mag. Ajša Vodnik, izvršna direktorica AmCham Slovenija:
“ Podjetništvo ni najlažje, toda le tako, da stopimo iz cone udobja smo lahko uspešni. Zato pričakovanje, da bo podjetništvo oz. podjetnike financirala država in ne bo zasebnega rizika, ni smiselno niti praktično.”