Takole so zapisali:

V sredo, 2.10.2013 dopoldne se je 18 prostovoljcev za en dan udeležilo korporativne prostovoljske akcije v Zavodu Janez Levec na Karlovški cesti 18 v Ljubljani. To smo bili mi, KPMGjevci!

Vsi neučakani, da stopimo v akcijo, zavihamo rokave in skupaj z varovanci doma poprimemo za delo. Najprej je sledila dobrodošlica vodje doma ge. Irene in slastna dišeča kava, da nam je vlila dodatnih moči. Po kratki predstavitvi doma, njenih varovancev, programov, ki jih izvajajo ter simpatično »home made« predstavitvenega videa je nekaj besed spregovorila tudi naša direktorica, ga. Nevenka Kržan. Predstavila je naše podjetje ter povedala, da smo se z veseljem odzvali korporativni prostovoljski akciji.

Prostovoljci smo že nestrpno čakali, da spoznamo varovance doma, s katerimi bomo skupaj prebili dan in s skupnimi močmi preuredili okolico. Naš koordinator je bil hišnik Andrej. Razdelil nam je naloge in večina si je nadela delovne rokavice, v roke vzela barve ter se s čopiči sprehodila med lesenimi ograjami, igrali ter drugimi površinami, ki so bile potrebne obnove. Najbolj pogumni so se odpravili na lestev in z odločnostjo po ureditvi okolice, premagali tudi najtrše trnje.

Sama sem se hitro lotila svoje »yungovske« misije in hitro poslikala območje v delu pred akcijo. Takoj sem se lotila dela in svoje sodelavce povprašala kaj si mislijo o takšnih akcijah, kako lahko z našim delom pomagamo varovancem, kaj mislijo je bistvo tega prostovoljstva in podobno. Ga Nevenka je bila prva deležna moje obravnave.

Nevenka Kržan, KPMG Senior partner je povedala, »da je KPMG že v preteklosti sodeloval v marsikaterih akcijah, od očistimo Slovenijo v enem dnevu, do donacij pediatrični bolnišnici, vendar, da je ta prostovoljska akcija bistveno drugačna«. Dejala je »da je naša ključna dolžnost, tako podjetja, kot posameznikov, da dajemo in vračamo družbi. Potrebno je pokazati čut do sočloveka, mu prisluhniti in mu ponuditi pomoč. Bistvo družbe je človek kot bít ter medsebojno sodelovanje.«

Maruša HR manager: pravi, »da se ji ta akcija zdi odlična, ne samo, da je ideja dobra, ampak da je dodana vrednost večja za nas kot pa za varovance. Vidimo, da so ljudje, ki so dobrega srca, se z njimi ukvarjajo, in da lahko veliko bolj cenimo to kar imamo. Smo lahko srečni, da imamo več svobode gibanja, razmišljanja, več opcij kot oni. Ko vidimo njih se lahko malo ustavimo v vseh svojih željah, komercialnosti in v tem, da si je treba vzet za trenutek čas. Družba bo obstala samo, če drugemu vračamo. Tukaj, ob tej priložnosti, se več naučimo mi kot oni.«

Vsi, ki sem jih povprašala so bili mnenja, da smo se s to prostovoljsko akcijo obogatili predvsem mi, kljub temu, da se sliši sebično. Varovanci so bili tako polni energije in prijateljski, da smo brž navezali stike. V kvalitetnem druženju in veselem razpoloženju je delo minilo kot bi mignil. Njim smo definitivno polepšali dan, če ne celo teden, med drugim pa smo s skupnimi močmi uredil njihov prostor za druženje in preživljanja časa na prostem.

Verjamem, da se bomo vsi še dolgo spominjali te prostovoljske akcije. Varovanci z vidika, da so spoznali nove prijatelje, mi pa poleg tega, da je pomembno druženje in pomoč sočloveku, saj nas to neizmerno bogati in navdaja s toplino. Večina sodelavcev, mi je na moja vprašanja ponudilo enake odgovore, in sicer da so izredno hvaležni, da lahko sodelujejo pri taki prostovoljski akciji in da z največjim veseljem pomagajo s svojim delom ter da se veselijo nadaljnjega sodelovanja v podobnih akcijah. Z varovanci Zavoda Janez Levec smo se dogovorili, da se kmalu ponovno vrnemo in se družimo tudi v popoldanskem času.